Premaganci: Razlika med redakcijama

| obdelano= 14

»Ne{{redakcija|«,|,« <ref group="editorial">Nedoslednost pri vrstnem redu vejice in narekovaja.</ref>}} je hitro in odločno izpravila Zora. »Ne morem mu ugovarjati, ker mi stvar ni popolnoma jasna in ne vem, kako bi izrazila to, kar mislim, toda zdi se mi, da nima prav.«

»Zgodilo {{redakcija|je|se<ref group="editorial">Napaka: se namesto je.</ref>}} je že različnim narodom,« je nadaljeval svoja razmotrivanja, »da so prišli v politično in v gospodarsko ter tudi v duševno sužnost drugega naroda. A vedno so se skušali osvoboditi. {{prelom strani}} Mi pa smo tako daleč padli, da tega niti ne poskušamo. Včasih pač citiramo geslo: »Svoji k svojim«, a kdo se ga drži. Največji narodnjaki kupujejo svoje potrebščine pri Nemcih. Največji trgovci med nami so Nemci in nabirajo ogromna premoženja, ker jim Slovenci prostovoljno znašajo svoj denar. In vendar je ni večje brezznačajnosti, ni ga večjega dokaza za narodno brezvestnost, kakor če hodi Slovenec kupovat svoje potrebščine k Nemcu in če Nemcu sploh daje zaslužka. Gade redimo na svojih prsih in redimo jih s svojo lastno krvjo. Ali nismo premaganci?<ins>«</ins>

»Nič nikar se ne norčuj,« se je oglasil Kotnik z nevoljo, »žal namreč, da je gola resnica, kar si povedal. Saj je treba le poslušati, kdo so vzori naših literatov: lbsen, Björnson, Jakobson, Wilde, d'Annunzio, Hauptmann, Strindberg itd., itd. Talenti so to, veliki talenti, ali nemški, švedski, italijanski <ins>,</ins> danski in angleški talenti. Te tujce imitirajo naši pisatelji in spravljajo naš narod s tem v duševno odvisnost od tujstva ter uničujejo, kar še ima v tem oziru samostojnosti. Francozi in Italijani {{redakcija|se|so<ref group="editorial">Napaka: so namesto se.</ref>}} v narodni individualnosti tako trdni, tako samosvoji, tako nepristopni tujim vplivom, da nobeden teh pisateljev ne more pri njih prodreti. Različni spekulantje so že poskušali n. pr. z Ibsenom svojo srečo na Francoskem in na Italijanskem, a so žalostno pogoreli. S posmehom so bila odklonjena različna dela teh tujih pisateljev, ne vsled tega, ker so ti pisatelji tujci, nego zato, ker so njih dela tujega duha, nasprotna duhu francoske ali italijanske narodne individualnosti. Kako razvita in trdna je ta individualnost priča dejstvo, da se celo velikan vseh velikanov, Shakespeare, ni mogel udomačiti med Francozi. Pri nas Slovencih pa so vsi mogoči tujci naši vzori, samo da ni na njih nič slovanskega«