Kritike in polemike: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 496:
spadajo tjekaj.</ref>
 
Vidimo, da v te sostave se posebno rada jemljeta glagola: »''nositi in dati''«; dalje, ako se končava korenika na samoglasnico, da se deva med-njo in med prilepek časi: »v« (vodopivec), časi: »''t''« (pravdodaten), časi: »''j''« (blagodejen).
Vidimo, da v te sostave se posebno rada
 
jemljeta glagola: •<nositi in dati*; dalje, ako se
cb) Prilog''Ime z glagolovo korcnikokoreniko v prilog'', inmeni je
končava korenika na samoglasnico, da se deva
samo znano: "ritopas»''ritopaš'', pa tudi: ''ritopašen'' (človek) = ein schwelger (Lašč.)«.
med-njo in med prilepek časi: «v» (vodopivec),
 
časi: «/» (pravdodaten). časi: «/» (blagodejen).
bc) Ime''Prilog z glagolovo korcnikokoreniko v prilog'', meni jein
samo znano: "ritopas, pa tudi: ritopašen (človek)
= ein schwelger (Lašč.)*.
c) Prilog z glagolovo korcniko v prilog, in
sicer:
 
a) Brezi prilepka, n. pr. <stermoglcd (Lašč.),
α) Brezi prilepka, n. pr. »''stermogled'' (Lašč.), ''gerdogled, slabovid'' = schlecht sehend (Lašč.), ''zloguk'' = übles redend (serb.)«; pa le-ta beseda je zdaj uže ime, ter znači = unglücksprofet.
gerdoglcd, slabovid —- schlecht sehend (Lašč.).
 
zlogulc = ubles redend (serb.)»; pa le-ta beseda
Pri nekaterih te verste tudi ni ''pervotnih sostav'', n. pr. »''tihotapec'' = schleicher, ''gostosevci'' = die plejaden, ''živopisec'' = málar (rus.)«.
je zdaj uže ime, ter znači = ungliicksprofet.
 
Pri nekaterih te verste tudi ni pervotnih
β) S prilepkom: »''n''«, kakor: »''malojeden'' = wenig essend (Lašč.), ''malopriden''<ref>»''Prid-en''« je korenika, vzeta glagolu: »''priditi''«; pripriditi = enwerben (Lašč.).</ref> ''radodaven''<ref>Ne: »''radodaten''«, na lik besedi: »''pravdodaten''«?</ref> = freigebig (Lašč.), ''sladkosnéden'' = naschhaft, ''blagoglasen''«.
sostav, n. pr. < tihotapec — schleicher, goslo-
 
AT'« = die plejaden. živopisec = mž\ar (rus.)».
Namesti priloga se jemlje tudi zaime: »''sam*''«
(i) S prilepkom: */?••>, kakor: <• malojcdcn — wenig
''z glagolovo koreniko v prilog'', pa tudi v ''ime''; časi ''ima'' prilepek, časi ga ''nima'', n. pr. »''samohran'' = sich selbst nährend (serb.), ''samopaš'', tudi: samopašen = zügellos (Lašč.), ''samorašč'' (na Dolenskem), pa tudi: ''samorastov'' = urwüchsig (Lašč.), ''samotež'' = allein ziehend (iz: sam in teg-nem), ''samogolten'' = gefrässig (Lašč.), ''samouk, samostan, Samorod'' (staročesko osebino ime), ''Samobor, samokres, samostrel, Samokov'', menda: eisenhammer? (mestno ime v Bulgariji). ''Samojed'' (narodovo ime; kaj znači prav za prav?)«
essend (Lašč.), malopriden;" radodavcn''''" =•
 
Ireigebig (Lašč.), sladkosučden = naschhaft,
Pri nekterih te verste tudi ni ''pervotnih'' sostav, ampak še le ''iž njih narejene'' besede imamo, n. pr. »''samosevec'' = kar se samo zaseje (posebno krompir), ''samoderžec'' = monarch, ''samostvoritelj'' = on, ki se je sam ustvaril (strsl.)«; toda le-ta gotovo ni jeziku po godi, ker je silo dolga.
blagoglasen s.
Namesti priloga se jemlje tudi zaime: sam*
z glagolovo korcniko v prilog, pa tudi v ime;
časi ima prilepek, časi ga nima, n. pr.-samohran
= sich selbst nahrend (serb.). samopaš, tudi: samo-
* t Prid-mf je korenika, vzeta glagolu: »priditi-; pripriditi
= enverben (Lašč.).
** Ne: -.radodalen*, na lik besedi: »prnvdodaUn«?
— 56 -
pašen = ziigellos (Lašč.), samorašč (na Dolenskem),
pa tudi: samorastov = unviichsig (Lašč.),
samotez = allein ziehend (iz: sam in teg-nem),
samogoltcu — gefrassig (Lašč.), samouk, samostan,
Samoroci (staročesko osebino ime), Samobor, samokres,
samostrel, Samokov, menda: eisenhammer?
(mestno ime v Bulgariji), Samojcd (narodovo ime;
kaj znači prav za prav?)»
Pri nekterih te verste tudi ni pemotnih sostav,
ampak še le iž njih narejene besede imamo,
n. pr. "samosevec = kar se samo zaseje (posebno
krompir), samoderžec ~ monarch, samostvoritelj
= on, ki se je sam ustvaril (strsl.)»; toda le-ta
gotovo ni jeziku po godi, ker je silo dolga.
 
'''D.'''
 
V to versto spada:
 
a) Ime, tudi prilog ''z glagolom v nedoločivniku
v glagol, čigar pomen je potlej povikšau,
v glagol'', čigar pomen je potlej ''povikšan'', bodi si v ''dobro'' ali v ''slabo'', n. pr. »''blagosloviti, slavosloviti'' = hochpreisen (rus.), ''gostožiliti'' = zwitschern; plappern wie kinder (Lašč.), ''blagovoliti, bogosprijeti'' = komu roko podati pri slovesu; ali pa, kader se pride iz daljnih krajev domú (Lašč.);<ref>Tudi v ''Koritkovi'' zbirki ima ena pesmica naslov: »''bogosprijemanje''«. Starec iz Loškega potoka mi je pravil, da je to nekdanje Dolenkam navadno pozdravljanje, ktero popisuje Valvazor.</ref> ''dragoceniti''«. Slišal sem celó: »''strahopezdeti''<ref> Ali pa morda: »straha«, to je: od straha?</ref> (Lašč. = sit venia verbo!)«.
bodi si v dobro ali v slabo, n. pr. »blagosloviti,
 
slavosloviti = hochpreisen (rus.), gostožiliti =
zwitschern; plappern wie kinder (Lašč.). blagovoliti,
bogosprijeti = komu roko podati pri slovesu;
ali pa, kader se pride iz daljnih krajev domii
(Lašč.);* dragoceniti*. Slišal sem celo: »strahopezdeti"'"'
(Lašč. = sit venia verbo!)».
* Tudi v Koritkovi zbirki ima ena pesmica naslov-:
tbogosfrijemanje*. Starec iz Loškega potoka mi je pravil, da
je to nekdanje Uolenkam navadno pozdravljanje, ktero popisuje
Valvazor.
** A l i pa morda: »straha«, to je: od straha?
57 -
Delamo tudi iz tih imena in priloge, kakor:
^blagoslov, dragocen* itd. Kaže. da bi nekdaj bilo