Kritike in polemike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 496:
spadajo tjekaj.</ref>
Vidimo, da v te sostave se posebno rada jemljeta glagola: »''nositi in dati''«; dalje, ako se končava korenika na samoglasnico, da se deva med-njo in med prilepek časi: »v« (vodopivec), časi: »''t''« (pravdodaten), časi: »''j''« (blagodejen).
▲samo znano: "ritopas, pa tudi: ritopašen (človek)
▲c) Prilog z glagolovo korcniko v prilog, in
sicer:
α) Brezi prilepka, n. pr. »''stermogled'' (Lašč.), ''gerdogled, slabovid'' = schlecht sehend (Lašč.), ''zloguk'' = übles redend (serb.)«; pa le-ta beseda je zdaj uže ime, ter znači = unglücksprofet.
Pri nekaterih te verste tudi ni ''pervotnih sostav'', n. pr. »''tihotapec'' = schleicher, ''gostosevci'' = die plejaden, ''živopisec'' = málar (rus.)«.
β) S prilepkom: »''n''«, kakor: »''malojeden'' = wenig essend (Lašč.), ''malopriden''<ref>»''Prid-en''« je korenika, vzeta glagolu: »''priditi''«; pripriditi = enwerben (Lašč.).</ref> ''radodaven''<ref>Ne: »''radodaten''«, na lik besedi: »''pravdodaten''«?</ref> = freigebig (Lašč.), ''sladkosnéden'' = naschhaft, ''blagoglasen''«.
''z glagolovo koreniko v prilog'', pa tudi v ''ime''; časi ''ima'' prilepek, časi ga ''nima'', n. pr. »''samohran'' = sich selbst nährend (serb.), ''samopaš'', tudi: samopašen = zügellos (Lašč.), ''samorašč'' (na Dolenskem), pa tudi: ''samorastov'' = urwüchsig (Lašč.), ''samotež'' = allein ziehend (iz: sam in teg-nem), ''samogolten'' = gefrässig (Lašč.), ''samouk, samostan, Samorod'' (staročesko osebino ime), ''Samobor, samokres, samostrel, Samokov'', menda: eisenhammer? (mestno ime v Bulgariji). ''Samojed'' (narodovo ime; kaj znači prav za prav?)«
Pri nekterih te verste tudi ni ''pervotnih'' sostav, ampak še le ''iž njih narejene'' besede imamo, n. pr. »''samosevec'' = kar se samo zaseje (posebno krompir), ''samoderžec'' = monarch, ''samostvoritelj'' = on, ki se je sam ustvaril (strsl.)«; toda le-ta gotovo ni jeziku po godi, ker je silo dolga.
▲Namesti priloga se jemlje tudi zaime: sam*
'''D.'''
V to versto spada:
a) Ime, tudi prilog ''z glagolom v nedoločivniku
v glagol'', čigar pomen je potlej ''povikšan'', bodi si v ''dobro'' ali v ''slabo'', n. pr. »''blagosloviti, slavosloviti'' = hochpreisen (rus.), ''gostožiliti'' = zwitschern; plappern wie kinder (Lašč.), ''blagovoliti, bogosprijeti'' = komu roko podati pri slovesu; ali pa, kader se pride iz daljnih krajev domú (Lašč.);<ref>Tudi v ''Koritkovi'' zbirki ima ena pesmica naslov: »''bogosprijemanje''«. Starec iz Loškega potoka mi je pravil, da je to nekdanje Dolenkam navadno pozdravljanje, ktero popisuje Valvazor.</ref> ''dragoceniti''«. Slišal sem celó: »''strahopezdeti''<ref> Ali pa morda: »straha«, to je: od straha?</ref> (Lašč. = sit venia verbo!)«.
Delamo tudi iz tih imena in priloge, kakor:
^blagoslov, dragocen* itd. Kaže. da bi nekdaj bilo
|