Veliki grof: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 184:
naš zgodovinar iz latinske besede "petax", češ
ker je bil mož lakomen. A ker smo prav istega zgodovinarja
zasačili, ko je besedo "župan" tolmačil iz "Hispanus", dalje, ker ima "petax" kratek "e", izvrstni latinec
Petacij pa je, kakor bomo kmalu videli, svoj "e" vedno
dolgo meril, bi si upali ugovarjati našemu učenemu viru.
Vrstica 231 ⟶ 230:
množico citatov dokazoval, da je bil ta spol že za rimske
republike hudomušen. Toda "amantium ira amoris integratio
est
bomo praznovali. Potlej pa boste kakor beatus ille
s svojo ženko živeli na gradiču. Koridon in Amarilis."
Vrstica 396 ⟶ 395:
ne bi prišel nobeden."
"Vsi bi prišli," je odgovoril Vitovec, "ker bi šli čez
znano kakor nama."
Vrstica 781 ⟶ 779:
kak rokodelec.
"Dober plemenitaš je," se vtakne sitni Muren vmes, "Viljem, sin vranjebrškega graščaka."
"No, vidite, da nisva enakega rodu!" je dejal Boštjan
Vrstica 1.055 ⟶ 1.053:
In žena je pokimala, da to ne gre.
"In ta umazanec v kovačnici," se je hudoval Boštjan, "s tistim potlačenim nosom, me nagovori tudi enkrat
kar meni nič tebi nič za brata, da me je bilo prav sram.
Prav sram, vam pravim."
Vrstica 1.483 ⟶ 1.481:
samostanskega kota ali tudi izpred cerkvenega oltarja.
"Prosim ponižno ˗" se je zasmehljal Lenart, ko mu je
sodnik hotel seči v besedo ˗ "oskrunili bi s tem svetiš
če, hočete reči. Toda, gospod sodnik, jaz vem, da to ni
Vrstica 1.584 ⟶ 1.582:
očmi, "in moja sumnja je gotovost. Gospod sodnik, zdaj
moram na vsak način dobiti ubežnika v roke."
"In jaz ga moram na vsak način izpustiti," je odgovoril
sodnik odhajajočemu tajniku.
Vrstica 2.105 ⟶ 2.104:
"Loretske matere božje," je pristavil nadkonjar, "trije
oltarji, hudo blagoslovljeni, odpustkov dosti!"
Polona je bila že v kapeli.
Vrstica 2.450:
"Če ni zoper našo staro pravdo," je opomnil sodnik.
"Hvaležen sem vam," se je nasmehnil doktor Lenart," da ste vzeli v misel to tako imenovano staro pravdo, ki
nekatere sicer poštene glave po nepotrebnem vznemirja.
Vrstica 2.828:
goldinarjev. Toliko sem prinesel."
"Da, da," se je vil Žid, "toda milostljivi, visoki,
vrne prvega meseca tisoč goldinarjev, se zapiše tisoč
petsto."
Vrstica 2.941 ⟶ 2.940:
"Ne zamerite, mojster Bartolomeo," je popravljal Lenart.
"Svojemu spominu moram s premislekom malo
pripomoči. ˗ Dá, zdaj mi je prišlo na misel: iskre so bile
Vrstica 3.071:
ne bi drugače ravnali; vrhu tega pa niti moj Črnahora
niti Podjebrad ni pravi husit, oba sta utrakvista."
"Dvojno ime za isto reč."
Vrstica 3.104 ⟶ 3.105:
da mi prinesete kmalu z Ogrskega dobrih poročil."
Enej Silvij se je bil poslovil, cesar pa je še hodil
je mrmral sam zase, "mi ponuja pomoč. Je li iskrena?
Sam Bog vé, ki gleda v srca. Toda kolikor dopusti njegova
Vrstica 3.300 ⟶ 3.299:
gospoda kot najgorečnejšega zagovornika naših kompaktatov."
"Dá, tudi jaz sem taval v zmoti," opomni resno škof, "toda prišel sem do boljšega spoznanja."
"In kdo vas je pripeljal do tega?"
Vrstica 3.489 ⟶ 3.487:
ta dan ni dlje zadržala kakor po navadi, a vendar
dosti dolgo, da bi se ohladila tudi Ahilejeva jeza. Ko pa
je se bil Cahej, najbrž spet "Pri enajst tisoč devicah"
narekognosciral, je prišel radosten svojima varovankama
pravit, da se mu je posrečilo zvedeti, kje Ungnad
Vrstica 3.588 ⟶ 3.586:
pomiriti svojo kri in zbrati svoje misli.
"Grof je po sili odpeljal Kornelijo," je jecal v stiski, "zakaj se je pa branila in vpila na pomoč; zdaj pa po krivem
trdi, da jo je Viljem ugrabil, ko je rada šla z njim."
Vrstica 3.685 ⟶ 3.682:
in divje pogledal, če sovražnik ni prehud.
"Meč v nožnico! meč v nožnico!" je vpil nanj Lenart. "Posvečena oseba poslanca je tu razžaljena. To terja
krvavega zadoščenja."
Vrstica 4.344 ⟶ 4.340:
nam bo še sitnosti delal, ker nima nič vratu."
"Milostljivi gospod," je dejal večji izmed jetnikov, "midva sva vazala barona Ungnada in ne veva, zakaj sva
zaprta."
Vrstica 4.496 ⟶ 4.491:
"Vse dobro, ko sem pri tebi," je odvrnil mož. "Ali si
se kaj veselila mojega prihoda?"
"da si stopil pod bandero velikega grofa. To je najpametnejše, kar si še kdaj storil."▼
▲"Veselilo me je slišati," je odgovorila ona ponosno, "da si stopil pod bandero velikega grofa. To je najpametnejše, kar si še kdaj storil."
"Oh, da te le veseli," se je radoval Filip in si mel roke.▼
▲"Oh, da te le veseli," se je radoval Filip in si mel roke. "In si zapazila, Kornelija, koliko zaupanja nam skazuje
milostljivi grof? Za to deklico, ki sem ti jo pripeljal, se
zanima njegova milost zelo zelo."
Vrstica 4.956 ⟶ 4.950:
odjezdil Boštjan nazaj proti gradu.
Jezdeci pa so poskakali s konj in skušali pomagati ranjencu. "Gospod Filip Holcer," ga je nagovoril konjik, "ali me
poznate?"
Vrstica 5.010 ⟶ 5.003:
z neko malopridno žensko.
"Da bi bila malopridna, to ni res," je odvrnil Boštjan. "Jaz jo bom vendar poznal. Ženska kakor angel. Jaz dobim
pri njej jedi, pijače, denarja, vse, kar hočem. Najboljša moja znanka." In Boštjan se je čudno posmejal,
da ga je mati prestrašeno pogledala. "Bog nas varuj! Sin,
Vrstica 5.031 ⟶ 5.023:
stražo pred kraljevim gradom."
"Oh, naj se te jutri še nagledam," je prosila ženica. "Bogve če te bom še kdaj videla. Nihče me ne pozna in
približala se ti ne bom."
Vrstica 5.178 ⟶ 5.169:
"Kje sva ostala?" je vprašal zgodovinar.
"Oktober lanskega leta," je odgovoril Cahej. "Zabeležiti bo treba: vina se je toliko pridelalo, da se
je prodajalo na mestu vedro po štiriindvajset krajcarjev.
Kaj pa bi še bilo važnega?"
Vrstica 5.197 ⟶ 5.187:
"Vojsko s cesarjem in nastop kralja Ladislava smo
menda v prejšnjih mesecih prezrli. Ali bi tudi kaj omenili?"
"No, mimogrede tudi," je dejal baron in prepustil
zdaj Caheju, naj vso to tvarino spravi v lepe in ne prekratke
Vrstica 5.381 ⟶ 5.371:
moje vse, mi je ubil Celjan."
Starka je zastokala na glas. "Kri za kri!" je vzkliknila. "Moj rod je zatrt, a šteti so tudi dnevi Celjanov. Frideriku
se odpira grob, Urhovih otrok je umrl prvi lani, ko
mu je moja roka postlala smrtno posteljo, zadnje dete
| |||