Kritike in polemike: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 539:
β) ''Odbija'' (vzlasti Slovenec) ''ločivni besedi zadnji zlog'' ali ''zadnje dve čerki'' zavoljo blagoglasja, ali pa zato, da ni beseda predolga, n. pr. ''debekožnikí'' (debelokožniki = taka jabelka, Kopitar), ''grenkožen'' (grenkokožen, Lašč.), ''mertud, mertudnica'' (mertvoudnica), ''kurnos'' (po mislih Dobrowskyga namesti: ''krnos'', in to namesti: ''krnjenos'', adj. = naso mutilus)«.
 
γ) ''Odbijate se prilogu zadnje dve čerki'' (pri ženskem in srednjem spolu, pri moškem samo ena); potem se pa dela sostava iz ''priloga'' in ''imena'' (v serbskem), n. pr. »hristogranje (hristovo granje = nekaka zél, serb.), ''dubodolina''<ref>Da to ni sostavljeno iz imen: »dub« (hrast) in: »''dolina''«; da tedaj ne znači: »''eichenthal''«, učí uže samo to, ker v serbskih pripovedkah šaljivo stoji: »''dubodolina''«, namesti: »golida = melkgelte«.</ref> (duboka dolina = tiefthal, serb.). ''Jutrobog'' (jutrov bog)«; ali so pa še berže popačili pisarji to besedo, kakor tudi: »''černobog, belobog''«, namesti: »''černi, beli bog''«; — »''bratučed'' (bratovo čedo = geschwisterkind, serb.)«. Serb rad jemlje steblo stare besede: »čedo, čado (kind)«, ter ga meče konec imena, in potem s tako sostavo znači ''množje ljudĺ'', pa tudi ''žival''; a to steblo mu ni več »''ime''«, ampak le »''prilepek''«. n. pr. »''momčad, pastorčad, paščad'' = hunde«<ref>Ali morda je »''ad''« le prilepek?</ref> itd. Ali nima tudi pri nas te rabe korenika: »''zél''«? V Metelčici stoji: »''robzel''« (robida); v Mojstrani pravijo: »''gramzel-še'' = preisselbeere«. Vé še kdo kaj tacih?
 
ampak le »prilepek*. n. pr. umomčad, pastor-
δ)''Glavni besedi'', ako je njena ''perva čerka samoglasnica'', odbijamo časi ''to samoglasnico'' zastran lepoglasja. To sem slišal govoriti v besedi: »''samodín''« (samoedin, Lašč.). Bere se tudi v serbskem: »''cernoka''« (crnoóka) ''djevojka''.
?ad, pasead = hunde«'; ;'* itd. A l i nima tudi
 
pri nas te rabe korenika: «zeh; V Metel -
Kažejo nam te sostave, da naš govor ne čisla predolgorepih besed; vender pisarjem ni svetovati posnemanja, ker se je bati, da bi nemarno strigli, kakor bi jim skočilo iz peresa, bodi-si prav ali napek. Saj vemo, da nekteri naši književni možje rabijo z jezikom ravno kakor uni tesár, ki ni vedil, kaj bi naredil iz lesene klade, ki je ležala pred njim; ali bi naredil klop ali malika? Naj se ne misli, da sem preveč rekel: saj komur so naši pesniki znani, ta vé, da se bere: »''nagnuje''« namesti: »''nagiblje''«, »''nagiba''«; »''pljam''« namesti: »poljem« (plati = ausschöpfen itd.); »''počilo''« namesti: »''počitek, pokoj, počinek'' (dolensk.)«; vse to pa samo, da bi se ustreglo slabim stikom na koncu slabega verza, in pa tudi iz nevednosti v jeziku. Človek bi menil, da je »''počílo''« kaka ''priprava'', kako ''orodje'' za počitek, kakor: »''motovilo, cedilo, kresilo, šilo''« itd. itd.
čici stoji: «robzel« (robida); v Mojstrani pravijo:
 
"gramzel-sc = preisselbeere«. Ve še
Največim napakam se mora prištevati mednami tudi ''besedno skopljenje''. Časi verhovatimo v sostavah gomilo verh gomile; časi pa kosorepimo, da je groza. Bere se: »''porom''« namesti: »''romanje''«; »''trenut''« namesti: »''trenutje''«; »''objimo''« namesti: »''objemimo''«; »''pit''« namesti: »''pitje''«; »''sut''« namesti: »''posip''« (kakor: »''zasip''«, Lašč.); dalje: »''hran''« namesti: »''hram, hramba,shramba,hrana''« (sam ne vem, namesti ktere le-tih?); »''gan''« namesti: »''gibanje''«; »''sjaj''« namesti: »''sijanje''«; »''naras'' = anwuchs« itd. Posebno zadnja je strelénsko knjakasta; celó čerko: »''t''« je revica od korenike zgubila. Ravno v to versto gre tudi: »''znam''« namesti: »''znamenje''«; »''plam''« namesti: »''plamen''«. Rabil sem, dobro vém da, uže sam ktero tih; ali za to vender ne bom djal, da so za kaj. S tim pa zopet ne bodi rečeno, da bi se ne smelo nikdar nič narediti v jeziku, nikdar ne smela nobena korenika vzeti v ime; sme se, toda po analogii naj se ozira! Saj tudi kmetje pravijo: »''mèt'' » der wurf« (prišel mi boš na mèt » du kommst mir in den wurf, Lašč.); »bér« namesti: »branje« (dans imajo bučele ''dobro »bér«'', Čatež); »''kop''« namesti: »''kopanje''« (v nogradu, dolensk.); »''rez''« namesti: »''rezanje''« (dolensk.); »''sév''«, tudi: »''séva''« namesti: »''setev''« (ajdova sév, ajdova séva, dolensk.). »''kóv, i'' = das beschläge«; »''rast''« itd. Zapomni pa naj se, da te korenike so večidel ženskega spola; »''lov, a''« (die jagd) je mošk tudi v serbskem, a »''lov, í''« (der fang) je zopet ženskega široko po Dolenskem (dans je ''dobra tičja lóv''). — Jezik ni kar bodi; ne smé ga vsakdo po svoje ugnetati in keršiti — jezik ima terdna pravila, ima gotove meje; uči se, išči, ali pa v kot verzi pero! — Vender pa slovenščina le vedno ''raje pripoveduje z glagoli in prilogi'' to, kar drugi jeziki z ''imeni''; tega naj bi vzlasti gg. ''prestavljavci'' ne pozabili! Kako morajo človeka boleti ušesa, ko bere: »''dvoriše gospodiša'' c. kr. ''mavtnega'' položiša«! t. j. amtsplatz der k. k. zoll-legstätte.
kdo kaj tacih?
 
δ) Glavni besedi, ako je njena peri'a čerka samoglasnica,
Prélaz z vezanja ''na zlaganje'' (sostave brez veznice) delajo take ''sostave'', ki jih narejamo ''iz besed, ktere se govoré pri kacem poslu'', da se ž njimi potem ''znači djanje ali reč''; tudi se daje osebi, ki ima rada te besede na jeziku, ''smešen priimek''. Pri tih se vezna čerka časi deva, časi ne. Tako je v serbskem narejeno : "bogoraditi«
odbijamo časi to samoglasnico zastran
lepoglasja. To sem slišal govoriti v
besedi: »samodin* (samoedin, Lašč.). Bere
se tudi v serbskem: »cemoka« (crnooka) djevojka.
Kažejo nam te sostave, da naš govor ne
čisla predolgorepih besed; vender pisarjem ni
*
** Ali morda je <ad« le prilepek?
svetovati posnemanja, ker se je bati. da bi nemarno
strigli, kakor bi jim skočilo iz peresa,
bodi-si prav ali napek. Saj vemo, da nekteri
naši književni možje rabijo z jezikom ravno kakor
uni tesar, ki ni vedil, kaj bi naredil iz lesene
klade, ki je ležala pred njim ; ali bi naredil klop
ali malika ? Naj se ne misli, da sem preveč rekel:
saj komur so naši pesniki znani. ta ve, da se
bere: «uagnijc« namesti: i-nagibljc \ ^nagiba«;
>.<pljam> namesti: <s.poljem« (plati = ausschopfen
itd.); "-počilo^ namesti: 'počitek, pokoj, poeinek
(dolensk.)«; vse to pa samo, da bi se ustreglo
slabim stikom na koncu slabega verza, in pa tudi
iz nevednosti v jeziku. Človek bi menil, da je
»počilo« kaka priprava, kako orodje za počitek,
kakor: «motovilo, cedilo, kresih, šilo« itd. itd.
Največim napakam se mora prištevati med
nami tudi besedno skopljcnje. Časi verhovatimo v
sostavah gomilo verh gomile; časi pa kosorepimo,
da je groza. Bere se: «porom* namesti: ^romanje
«; «trenut« namesti: ttrenutje«; «objimo« namesti:
<objcmimo«; «pit« namesti: * pitje'«; «-sut«
namesti: iposip« (kakor: «.::asip«, Lašč.); dalje:
m&ram namesti: "kram, hramba,shramba,hrana-«
(sam ne vem, namesti ktere le-tih?); «gan« namesti:
ugibanje*; «sjaj« namesti: «.sijanje«; «naras
= anwuchs« itd. Posebno zadnja je strelensko
knjakasta; celo čerko: «t« je revica od
korenike zgubila. Ravno v to versto gre tudi:
••znam* namesti: ^znamenje*; «plam« namesti:
— 62 —
'•platnen-,. Rabil sem. dobro vem da, uže sam
ktero tih; ali za to vender ne bom djal, da so
za kaj. S tim pa zopet ne bodi rečeno, da bi
se ne smelo nikdar nič narediti v jeziku, nikdar
ne smela nobena korenika vzeti v ime; sme se,
toda po analogii naj se ozira! Saj tudi kmetje
pravijo: »met = der wurf« (prišel mi boš na
met = du kommst mir in den vvurf, Lašč.);
»ber* namesti: "branje« (dans imajo bučele dobra
ber. Čatež); "kop* namesti: ^kopanje« (v nogradu,
dolensk.); t rez« namesti: »rezanje« (dolensk.);
»sev*, tudi: «se'va* namesti: »setev« (ajdova sev,
ajdova seva. dolensk.). »kov, i - das besch)age«;
"rast« itd. Zapomni pa naj se. da te korenike
so večidel ženskega spola; »lov, a-> (die jagd) je
mošk tudi v serbskem, a »lov, i* (der fang) je
zopet ženskega široko po Dolenskem (dans je
dobra ticja lov). — Jezik ni kar bodi; ne sme
ga vsakdo po svoje ugnetati in keršiti — jezik
ima terdna pravila, ima gotove meje; uči se.
išči, ali pa v kot verzi pero! — Vender pa slovenščina
le vedno raje pripoveduje z glagoli in
prilogi to, kar drugi jeziki z imeni; tega naj bi
vzlasti gg. prestavljavci ne pozabili! Kako morajo
človeka boleti ušesa, ko bere: »dvorise gospodiš
a c. kr. mavtnega položiša«! t. j . amtsplatz
der k. k. zoll-legstatte.
Prelaz z vezanja na zlaganje (sostave brez
veznice) delajo take sostave, ki jih narejamo iz.
besed, ktere se govore pri kacem poslu, da se ž
njimi potem znači djauje ali reč; tudi se daje
osebi. ki ima rada te besede na jeziku. smešen
priimek. Pri tih se vezna čerka časi deva. časi
ne. Tako je v serbskem narejeno : "bogoraditi«
(šaljivo namesti: t beračiti" J, ker berači pravijo:
»podelite Boga radi«.' (zavoljo Boga). Slišal sem