Kritike in polemike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 539:
β) ''Odbija'' (vzlasti Slovenec) ''ločivni besedi zadnji zlog'' ali ''zadnje dve čerki'' zavoljo blagoglasja, ali pa zato, da ni beseda predolga, n. pr. ''debekožnikí'' (debelokožniki = taka jabelka, Kopitar), ''grenkožen'' (grenkokožen, Lašč.), ''mertud, mertudnica'' (mertvoudnica), ''kurnos'' (po mislih Dobrowskyga namesti: ''krnos'', in to namesti: ''krnjenos'', adj. = naso mutilus)«.
γ) ''Odbijate se prilogu zadnje dve čerki'' (pri ženskem in srednjem spolu, pri moškem samo ena); potem se pa dela sostava iz ''priloga'' in ''imena'' (v serbskem), n. pr. »hristogranje (hristovo granje = nekaka zél, serb.), ''dubodolina''<ref>Da to ni sostavljeno iz imen: »dub« (hrast) in: »''dolina''«; da tedaj ne znači: »''eichenthal''«, učí uže samo to, ker v serbskih pripovedkah šaljivo stoji: »''dubodolina''«, namesti: »golida = melkgelte«.</ref> (duboka dolina = tiefthal, serb.). ''Jutrobog'' (jutrov bog)«; ali so pa še berže popačili pisarji to besedo, kakor tudi: »''černobog, belobog''«, namesti: »''černi, beli bog''«; — »''bratučed'' (bratovo čedo = geschwisterkind, serb.)«. Serb rad jemlje steblo stare besede: »čedo, čado (kind)«, ter ga meče konec imena, in potem s tako sostavo znači ''množje ljudĺ'', pa tudi ''žival''; a to steblo mu ni več »''ime''«, ampak le »''prilepek''«. n. pr. »''momčad, pastorčad, paščad'' = hunde«<ref>Ali morda je »''ad''« le prilepek?</ref> itd. Ali nima tudi pri nas te rabe korenika: »''zél''«? V Metelčici stoji: »''robzel''« (robida); v Mojstrani pravijo: »''gramzel-še'' = preisselbeere«. Vé še kdo kaj tacih?
δ)''Glavni besedi'', ako je njena ''perva čerka samoglasnica'', odbijamo časi ''to samoglasnico'' zastran lepoglasja. To sem slišal govoriti v besedi: »''samodín''« (samoedin, Lašč.). Bere se tudi v serbskem: »''cernoka''« (crnoóka) ''djevojka''.
Kažejo nam te sostave, da naš govor ne čisla predolgorepih besed; vender pisarjem ni svetovati posnemanja, ker se je bati, da bi nemarno strigli, kakor bi jim skočilo iz peresa, bodi-si prav ali napek. Saj vemo, da nekteri naši književni možje rabijo z jezikom ravno kakor uni tesár, ki ni vedil, kaj bi naredil iz lesene klade, ki je ležala pred njim; ali bi naredil klop ali malika? Naj se ne misli, da sem preveč rekel: saj komur so naši pesniki znani, ta vé, da se bere: »''nagnuje''« namesti: »''nagiblje''«, »''nagiba''«; »''pljam''« namesti: »poljem« (plati = ausschöpfen itd.); »''počilo''« namesti: »''počitek, pokoj, počinek'' (dolensk.)«; vse to pa samo, da bi se ustreglo slabim stikom na koncu slabega verza, in pa tudi iz nevednosti v jeziku. Človek bi menil, da je »''počílo''« kaka ''priprava'', kako ''orodje'' za počitek, kakor: »''motovilo, cedilo, kresilo, šilo''« itd. itd.
Največim napakam se mora prištevati mednami tudi ''besedno skopljenje''. Časi verhovatimo v sostavah gomilo verh gomile; časi pa kosorepimo, da je groza. Bere se: »''porom''« namesti: »''romanje''«; »''trenut''« namesti: »''trenutje''«; »''objimo''« namesti: »''objemimo''«; »''pit''« namesti: »''pitje''«; »''sut''« namesti: »''posip''« (kakor: »''zasip''«, Lašč.); dalje: »''hran''« namesti: »''hram, hramba,shramba,hrana''« (sam ne vem, namesti ktere le-tih?); »''gan''« namesti: »''gibanje''«; »''sjaj''« namesti: »''sijanje''«; »''naras'' = anwuchs« itd. Posebno zadnja je strelénsko knjakasta; celó čerko: »''t''« je revica od korenike zgubila. Ravno v to versto gre tudi: »''znam''« namesti: »''znamenje''«; »''plam''« namesti: »''plamen''«. Rabil sem, dobro vém da, uže sam ktero tih; ali za to vender ne bom djal, da so za kaj. S tim pa zopet ne bodi rečeno, da bi se ne smelo nikdar nič narediti v jeziku, nikdar ne smela nobena korenika vzeti v ime; sme se, toda po analogii naj se ozira! Saj tudi kmetje pravijo: »''mèt'' » der wurf« (prišel mi boš na mèt » du kommst mir in den wurf, Lašč.); »bér« namesti: »branje« (dans imajo bučele ''dobro »bér«'', Čatež); »''kop''« namesti: »''kopanje''« (v nogradu, dolensk.); »''rez''« namesti: »''rezanje''« (dolensk.); »''sév''«, tudi: »''séva''« namesti: »''setev''« (ajdova sév, ajdova séva, dolensk.). »''kóv, i'' = das beschläge«; »''rast''« itd. Zapomni pa naj se, da te korenike so večidel ženskega spola; »''lov, a''« (die jagd) je mošk tudi v serbskem, a »''lov, í''« (der fang) je zopet ženskega široko po Dolenskem (dans je ''dobra tičja lóv''). — Jezik ni kar bodi; ne smé ga vsakdo po svoje ugnetati in keršiti — jezik ima terdna pravila, ima gotove meje; uči se, išči, ali pa v kot verzi pero! — Vender pa slovenščina le vedno ''raje pripoveduje z glagoli in prilogi'' to, kar drugi jeziki z ''imeni''; tega naj bi vzlasti gg. ''prestavljavci'' ne pozabili! Kako morajo človeka boleti ušesa, ko bere: »''dvoriše gospodiša'' c. kr. ''mavtnega'' položiša«! t. j. amtsplatz der k. k. zoll-legstätte.
Prélaz z vezanja ''na zlaganje'' (sostave brez veznice) delajo take ''sostave'', ki jih narejamo ''iz besed, ktere se govoré pri kacem poslu'', da se ž njimi potem ''znači djanje ali reč''; tudi se daje osebi, ki ima rada te besede na jeziku, ''smešen priimek''. Pri tih se vezna čerka časi deva, časi ne. Tako je v serbskem narejeno : "bogoraditi«
(šaljivo namesti: t beračiti" J, ker berači pravijo:
»podelite Boga radi«.' (zavoljo Boga). Slišal sem
|