Kritike in polemike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 547:
Največim napakam se mora prištevati mednami tudi ''besedno skopljenje''. Časi verhovatimo v sostavah gomilo verh gomile; časi pa kosorepimo, da je groza. Bere se: »''porom''« namesti: »''romanje''«; »''trenut''« namesti: »''trenutje''«; »''objimo''« namesti: »''objemimo''«; »''pit''« namesti: »''pitje''«; »''sut''« namesti: »''posip''« (kakor: »''zasip''«, Lašč.); dalje: »''hran''« namesti: »''hram, hramba,shramba,hrana''« (sam ne vem, namesti ktere le-tih?); »''gan''« namesti: »''gibanje''«; »''sjaj''« namesti: »''sijanje''«; »''naras'' = anwuchs« itd. Posebno zadnja je strelénsko knjakasta; celó čerko: »''t''« je revica od korenike zgubila. Ravno v to versto gre tudi: »''znam''« namesti: »''znamenje''«; »''plam''« namesti: »''plamen''«. Rabil sem, dobro vém da, uže sam ktero tih; ali za to vender ne bom djal, da so za kaj. S tim pa zopet ne bodi rečeno, da bi se ne smelo nikdar nič narediti v jeziku, nikdar ne smela nobena korenika vzeti v ime; sme se, toda po analogii naj se ozira! Saj tudi kmetje pravijo: »''mèt'' » der wurf« (prišel mi boš na mèt » du kommst mir in den wurf, Lašč.); »bér« namesti: »branje« (dans imajo bučele ''dobro »bér«'', Čatež); »''kop''« namesti: »''kopanje''« (v nogradu, dolensk.); »''rez''« namesti: »''rezanje''« (dolensk.); »''sév''«, tudi: »''séva''« namesti: »''setev''« (ajdova sév, ajdova séva, dolensk.). »''kóv, i'' = das beschläge«; »''rast''« itd. Zapomni pa naj se, da te korenike so večidel ženskega spola; »''lov, a''« (die jagd) je mošk tudi v serbskem, a »''lov, í''« (der fang) je zopet ženskega široko po Dolenskem (dans je ''dobra tičja lóv''). — Jezik ni kar bodi; ne smé ga vsakdo po svoje ugnetati in keršiti — jezik ima terdna pravila, ima gotove meje; uči se, išči, ali pa v kot verzi pero! — Vender pa slovenščina le vedno ''raje pripoveduje z glagoli in prilogi'' to, kar drugi jeziki z ''imeni''; tega naj bi vzlasti gg. ''prestavljavci'' ne pozabili! Kako morajo človeka boleti ušesa, ko bere: »''dvoriše gospodiša'' c. kr. ''mavtnega'' položiša«! t. j. amtsplatz der k. k. zoll-legstätte.
Prélaz z vezanja ''na zlaganje'' (sostave brez veznice) delajo take ''sostave'', ki jih narejamo ''iz besed, ktere se govoré pri kacem poslu'', da se ž njimi potem ''znači djanje ali reč''; tudi se daje osebi, ki ima rada te besede na jeziku, ''smešen priimek''. Pri tih se vezna čerka časi deva, časi ne. Tako je v serbskem narejeno
II.) Slovan zlaga brez veznice. Tako se dela v naslednjih namerah:
a) Serbje imajo časi v pesmih sostave »''za nevolju''«, n. pr. »''studen-kamenje, Stambol-car, jelin-rogovi, star-Juga Bogdana''« itd. Taka je tudi naša: »''žal- beseda''«. Tih sostav se jezik nič kaj ne brani, daravno so neslovanske. Serbe je zapeljala analogija ''turških'' in druzih ''ptujih besed'', n. pr. »''meneviš-čakšire, mor-dolama, samur-kalpak''« itd, nas pa nemški prilogi pred slovenskimi imeni, kakor: »''avfrihtik-ljudje, lustik-tovaršija, lindek-beseda''«<ref>Govori se tudi: »''lindek-jezik''« (eine fertige zunge); »''beseda mu lindek teče«; »lindek izgovarjati''«; po enih krajih
menda tudi: »''lindek-miza''« (glatter, ebener tisch); celó Bulgarji neki da imajo to besedo. Začeli so jo v zadnjih časih pri nas rabiti nekteri za: »''horizontal''«; pa ne vem, je-li slovanska? Čudno je, zakaj se ne sklanja?</ref> itd.
b) Zlagamo ''velivnik'' (imperativ) ''z imenom v ime''. Tako je zloženih mnogo ''staroslovenskih, ruskih'' in ''serbskih osebinih imen'', kakor: »''Jezdimir, Kazimir, Vladimir, Vladislav, Strezibor, Pletikosa''« (serb.). Serbsko narečje ima še dan danes na prebitek tacih besed, n. pr. »''kažiput'' (zeigefinger), ''visibaba'' (schneeglöckchen), ''nazovibrat'' (pseudobruder), ''nazovimertvac''«<ref>Pa vender sem vidil na prodaj serbsko knjigo po imenu: »''Stepan, lažnti car''« (pseudo-zar)! Povsod enako se učimo pisarji svojega jezika!</ref> (scheintodter)«. Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: »''gaziblato'' (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri): ''izderilijeska'' (kerngesunder kerl, dem der haslinger [des korporals] nichts anhaben kann, Vuk)« itd. Slovák pravi: »''kratiknot'' = lichtschere«, prav za prav: »kürze den docht«. Slišal sem tudi med nami: »''podrezibaba'' (sitna baba, ki vsako reč ''dreza''), ''lézibaba'' (stara baba, ki uže komaj ''léze''); ''čakibirt, strezibirt'' (kerčmar, ki ljudi čaka in streže); ''nepridiprav'' (nerodna ''reč'' ali tudi ''človek'', ki nikamor prav ne pride)«; gosp. ''Drobnič'' ima v besednjaku: »''bežistéza'' = flucht über hals und kopf«. Tudi Nemci so imeli nekdaj veliko tacih; zdaj so se pa opustile; malo se jih bere: »''springinsfeld, saufaus''«, in pa morda še ktera.
c) Zlagamo s ''predlogi'' tacimi, ki imajo le po ''en zlog''. Samo predloga: »''mimo''« in: »''preko''«, daravno imata dva zloga, časi nahajamo v sostavah, pa v našem narečji ne; v serbskem je: »''Arap prekomorac''«; »da ga živa želja ''mimoidje'' (mini)«. Govorili bomo le o nekterih predlogih.
Predlog: »''k''« meni znan samo v dveh sostavah: ''kljubovati'' (menda iz: »''k''« ''ljubu'' = zu
fleiss«); ''kničemrati'' = verderben, iz: »''k nič''« (k
ničemur), govori se namreč: »k nič sem; k nič me je del«. Vidi se, da le-ta predlog v sostavi nima tolike važnosti, kolikoršno imajo drugi; za to se prav za prav ne more govoriti o njegovem zlaganji.
»''Brez''« ima precèj veliko sostav; zlagamo ga le ''z imenom v prilog, redko v ime'', n. pr. »brezposlen<ref>V serbskem je najpervo sostava: »''bezposlen''«; iz tega:
»''brezposlica''« (musse, tudi müssiggänger); iz tega zopet: »''bezposličiti''« (müssig gehen), in zopet iz tega: »''bezposličenje''« (müssiggang). Lahko bi se pokazalo še več tacih izgledov, kako se iz dobrih sostav dalje nareja.</ref> = beschäftigungslos (serb.), ''brezdušen, brezzoba'' (baba), ''brezdno, brezzakonje'' = irreligion (serb.)« itd. Več sostav ima »''raz''«, ki je na Gorenskem še predlog. Zlaga se z ''glagoli'', pa tudi z ''imeni v prilog'' ali ''ime'', n. pr. »''razoglav'',<ref>Ta beseda ima čez analogijo veznico »o«.</ref> ''razusten'' (velicih ust, Lašč.), ''razvraten'' (velicih vrat, Lašč.), ''rázsola'' (einsalzung, Lašč.), ''razviditi se'' = tag werden; pa ne: sich wiedersehen«! itd.
Huda muka vsim učenim slovanskim pisarjem je predlog: »''pred''«, ki se le ''malo'' zlaga. Res da mi imamo v jeziku: »''predpust, Preddvor''«; ali to prav za prav ni zlaganje, kakor se bo pozneje dokazalo. Slovenec bi ne smel le-te besede sostavljati ''nikoli s glagoli'', ampak ''z imeni'', večidel neglagolskimi, pa le redko, in tedaj mora »''pred''« vselej kazati ''mesto, časa ne''. Serbski slepci beraške pesmi, ki se pojó ''pred'' hišo (»''kučo''«) imenujejo: »''predkučnice''«; Gorenec pravi: »''préderje''«, to je: preddurje = platz vor dem hausthore. Po tej analogii anti je prav zloženo: »''predmestje, predgorje''«; še celó: »''predgovor''« ni ušesu neprijetno (ker stoji ''pred'' pravim govorom); ali kosmato in čisto napek je: »''prednašati, predstaviti, predložiti'', in iz tega: »''predlog'';<ref>Naj se mi ne očita, da rabim tudi jaz besedo: »''predlog''«. Vem, da je napek narejana, čeravno je uže ''stara''; ali nevšečno delo je ''kovati'' besede; tega me je ostrašil mnogi prežalosten izgled. Jako je treba in čas je, da bi se porazumeli možje, ki jezik ''znajo'', in da bi dali naši slovnici terminologijske
oblike narejene slovenščini po volji. Dokler ne bo tega, tako dolgo bo ''šušmaril vsak šušmar'' po svoje. Tukaj naj stoji tudi nekoliko imen ''staroslovenske slovnice iz Dobrowskega:'' »''slog'' (silbe), ''ime'' (hauptwort), ''mestoime (?)'' (fürwort), ''glagol'' (zeitwort), ''pričastije'' (participium), ''predlog (?)'' (vorwort), ''narečije'', tudi: ''nadglagolije'' (umstandswort), ''sЬuz'' (bindewort), ''različje'' (artikel)«. Vse po gerškem narejene.</ref> ''predpis''« itd. Tacim sostavam nimaš primere v jeziku; tako
se tudi ne sme delati! Vera, da se mi bo zavernilo:
časi nikakor ni mogoče ogniti se jih;
Vrstica 691 ⟶ 589:
ima tukaj tudi Serb dve besedi, ravno ko mi,
namreč: "doručak in predručak«; zadnja je v Vu-
* Ne vemo: ali je predpoldnica ali predkosilnica znana
Gorencom. Mi le vemo za kosilo (Friihessen), za juiino (Mittagessen)
| |||