Kritike in polemike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 459:
V to versto spadajo:
a) ''Prilog s prilogom v prilog,'' n. pr.''»svetočuden'' (strčesk.), ''starmali'' = zwerg (serb.), ''starodaven, sivozelen'' (serb.). ''Dobrodrug'' (priimek na Dolenskem; v češkem je ''dobrodruštvo'' = abenteuer)«. Morda je sostava tudi belokrajnska beseda: »''černomaljast'' = brünett, kar pa ne spada prav za prav sèm; iž nje menda izhaja: »Černomelj«?
Namesti priloga se jemljó časi tudi tukaj druge besede, prilogu sorodne, kakor:
Vrstica 558:
c) Zlagamo s ''predlogi'' tacimi, ki imajo le po ''en zlog''. Samo predloga: »''mimo''« in: »''preko''«, daravno imata dva zloga, časi nahajamo v sostavah, pa v našem narečji ne; v serbskem je: »''Arap prekomorac''«; »da ga živa želja ''mimoidje'' (mini)«. Govorili bomo le o nekterih predlogih.
Predlog: »''k''« meni znan samo v dveh sostavah: ''kljubovati'' (menda iz: »''k''« ''ljubu'' =
»''Brez''« ima precèj veliko sostav; zlagamo ga le ''z imenom v prilog, redko v ime'', n. pr. »brezposlen<ref>V serbskem je najpervo sostava: »''bezposlen''«; iz tega:
»''brezposlica''« (musse, tudi müssiggänger); iz tega zopet: »''bezposličiti''« (müssig gehen), in zopet iz tega: »''bezposličenje''« (müssiggang). Lahko bi se pokazalo še več tacih izgledov, kako se iz dobrih sostav dalje nareja.</ref> = beschäftigungslos (serb.), ''brezdušen, brezzoba'' (baba), ''brezdno, brezzakonje'' = irreligion (serb.)« itd. Več sostav ima »''raz''«, ki je na Gorenskem še predlog. Zlaga se z ''glagoli'', pa tudi z ''imeni v prilog'' ali ''ime'', n. pr. »''razoglav'',<ref>Ta beseda ima čez analogijo veznico »o«.</ref> ''razusten'' (velicih ust, Lašč.), ''razvraten'' (velicih vrat, Lašč.), ''rázsola'' (einsalzung, Lašč.), ''razviditi se'' = tag werden; pa ne: sich wiedersehen«! itd.
Huda muka vsim učenim slovanskim pisarjem je predlog: »''pred''«, ki se le ''malo'' zlaga. Res da mi imamo v jeziku: »''predpust, Preddvor''«; ali to prav za prav ni zlaganje, kakor se bo pozneje dokazalo. Slovenec bi ne smel le-te besede sostavljati ''nikoli s glagoli'', ampak ''z imeni'', večidel neglagolskimi, pa le redko, in tedaj mora »''pred''« vselej kazati ''mesto, časa ne''. Serbski slepci beraške pesmi, ki se pojó ''pred'' hišo (»''kučo''«) imenujejo: »''predkučnice''«; Gorenec pravi: »''préderje''«, to je: preddurje = platz vor dem hausthore. Po tej analogii anti je prav zloženo: »''predmestje, predgorje''«; še celó: »''predgovor''« ni ušesu neprijetno (ker stoji ''pred'' pravim govorom); ali kosmato in čisto napek je: »''prednašati, predstaviti, predložiti'', in iz tega: »''predlog'';<ref>Naj se mi ne očita, da rabim tudi jaz besedo: »''predlog''«. Vem, da je napek narejana, čeravno je uže ''stara''; ali nevšečno delo je ''kovati'' besede; tega me je ostrašil mnogi prežalosten izgled. Jako je treba in čas je, da bi se porazumeli možje, ki jezik ''znajo'', in da bi dali naši slovnici terminologijske oblike narejene slovenščini po volji. Dokler ne bo tega, tako dolgo bo ''šušmaril vsak šušmar'' po svoje. Tukaj naj stoji tudi nekoliko imen ''staroslovenske slovnice iz Dobrowskega:'' »''slog'' (silbe), ''ime'' (hauptwort), ''mestoime (?)'' (fürwort), ''glagol'' (zeitwort), ''pričastije'' (participium), ''predlog (?)'' (vorwort), ''narečije'', tudi: ''nadglagolije'' (umstandswort), ''sЬuz'' (bindewort), ''različje'' (artikel)«. Vse po gerškem narejene.</ref> ''predpis''« itd. Tacim sostavam nimaš primere v jeziku; tako se tudi ne sme delati! Vem, da se mi bo zavernilo: časi nikakor ni mogoče ogniti se jih; sila kola lomi! — Prazen izgovor! Le mislimo slovenski, pa bo s to tožbo utihnila še nektera druga! Kaj pa da se bere uže v starem: »''hleb predloženija'' (schaubrod)«; ali to je ''grecizem'', in ''grecizem'' je tukaj tudi rodivnik; dalje se bere: »''predtéča'' (vorläufer), ''predvariti'' (praecedere), ''predglagolati''« itd. itd. Jaz menim, ako bi se potrudil kdo in prevéjal vse grecizme v stari slovenščini, da bi mu ravno sostave dale zadosti opravka.
Zaverniti bi me utegnil kdo, da se govorí široko po dolenskem — še celó v Ribnici: »''predjužnik'' = gabelfrühstück«, po ''gorenskem'' pa: »''predpoldnica, predkosilnica''«<ref>Ne vémo: ali je ''predpoldnica'' ali ''predkosilnica'' znana Gorencom. Mi le vemo za ''kosilo'' (Frühessen), za ''južno'' (Mittagessen) in za malco (malo jed), ki je dopoldne ''pred'' južino in popoldne po južini.</ref> Znano mi je, in tukaj, posebno v besedi: »''predpoldnica''«, predlog res ne kaže ''mesta'', ampak ''čas''; ali opomniti pa je, da nikdar ne bo djal Laščan: »''predjužnik''«, temuč vselej: »''dojužnik''«, kakor tudi pravimo: »''dopoldne'' (vormittag)«. Pozabiti se pa vender ne smé, da ima tukaj tudi Serb dve besedi, ravno ko mi,
namreč: »''doručak'' in ''predručak''«; zadnja je v Vukovem rečniku edina zložénka s tim predlogom, ker »''predkučnice''« nima; bral sem jo le v ''ženskih pesmih''. — Vse to nam kaže, da se jako rada ogiblje slovenščina tacih sostáv; in pisar mora ugajati jeziku, pa ne nagajati mu, če noče biti ''žavžar''.
Dalje se ta ''predlog'' časi tudi zlaga s ''prilogom v prilog'', pa ne prav mnogokrat, in to spada uže med polóvno zlaganje, o kterem bomo tudi govorili; n. pr. »''predlanski, predvčeranji''« itd.; še celó sostáv ''sò zaimenom v ime'' jezik ne otresa; »''prednamec''« (vorfahre) ni slovenščini zoperno.
Predlog »''med''« se zlaga ''z imenom v ime'', časi s ''prilogom v prilog, z glagoli nikdar ne''; pa tudi kaže le mesto. Slišal sem v jeziku samo tri take sostave: »''medplečje, mednožje, medmašna''« žaba, to je žaba ujeta med velicim in malim Šmarnom; pravijo, da se je dobro ž njo pokaditi, kader glava boli. — Imamo tudi: »''medgorje''«; v serbskem je: »''medjudnevnica'' = dnevi med veliko in malo gospojnico«. Še celó sostava sò ''zaimenom'' ni neslovenska, n. pr. »''mednamec''«.
d) Rekli smo uže, da imajo nektera imena časi ''predlogov pomen''. Tudi s temi zlagamo večidel brez veznice, n. pr. »''križpotje, križempot, srédpost (sréjpost)'' = mitte der fasten; ''sredpostna'' nedelja«. Serb ima: »''stramputica (stranputica)'' = seitenweg«. Navadna je v Laščah tudi sostava te verste ''z veznico: »sredozimci«'', to je: godovi sredi ''zime'' (sv. Pavel itd.). Govori se: mraz je kakor ''v sredozimcih''.
e) Zlagamo s nekdanjimi predlogi in tudi
z druzimi besedicami, kakor: »pra, pro, pre, pa,
| |||