Kritike in polemike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 579:
'',o poli dne, o poli noči’'')«, tudi: »''opoldan''« (gor.); v storivniku: »''pred poldnem, poldnevom, polnočjo''«. Ravno tako se rabi: »''pol leta, pol mesca'' (ne: '',polomesec!’'')«; še celó: »''pol hleba, pol vedra''« itd.; primeri izgled: »''s pol hlebom ne prebom''«.
Vidili smo, da v slovenskem beseda: »''pol''« ne jemlje veznice, da se tudi ne sklanja;<ref>»''Pol''« je v naših sostavah dostikrat prav za prav stari mestnik: »''poli''«, ki ga sèm ter tjè še rabimo, kakor: »''o poli ene''« itd.</ref> ampak sklanja se le ''ime'', posebno v ''dajavniku'' in ''storivniku'', in samo takrat je vsa beseda gotova sostava. Tu pa ne bodi rečeno, da pisar naj vselej tenko gleda in tehta, kdaj bo pisal: »''polnoči, poldne''« vsako besedo posebej, kdaj obe za eno; tu se ta reč le razlaga, kako je prav za prav. — Sliši se celó: »''poldne, poldneta''
govoré tudi še staro besedo: »''polu''«, n. pr.
»''poloubratr'' = halbbruder (stiefbruder), ''poloubota'' = halbstiefel, ''poloukruh'' = halbkreis«; nektere delajo celó brez veznice, kakor: »''polhubek'' = halber mund«. Čehe so posnemali Rusi, pa le redko, redko, n. pr. »''poloumje''«. Stara in tudi ''nova slovenščina'', dalje ''poljsko narečje'', ako je Linde<ref>Imel sem pred sabo natis iz leta 1811.</ref> porok, in tudi ''serbsko narodno slovstvo'' nikoli nima neslovanske veznice »''o''».
Mi v nekterih namerah še drugače govorimo, n. pr. »''pol od pol hleba'' = ein viertel laib (Lašč.); ''po poli sestra''« itd.
Čeravno: »''poldne, polnoči, pol leta''« itd. prav za prav niso skozi in skozi sostave, vender se jemljó v stalo sostavam, še le iz njih narejenim, n. pr. »''dopoldanji, polnočni''«; zato je prav zložena beseda : »''polletje'' = halbjahr«.
Vprašanje pa je, kako naj bi narejali učenim rečem take besede, ktere so v druzih jezicih sostavljene s čislom »''pol''« in ktere tudi pri nas ''morajo'' biti, n. pr. »''halbkreis''«? — Veznice: »''o''« ne gré jemati, ker vidimo, da je čisto neslovanska; rodivnika: »''polu''« pa tudi ne, ker je pri nas uže
iz navade. Menil bi, da take sostave, ako se jih ni ogniti, naj bi se narejale ''brez veznice'', ker ne samo naše, ampak tudi še druga narečja tako delajo, posebno tedaj, kader se »''pol''« sostavlja s tako besedo, ktera kaže ''čas'' ali ''število''; pa tudi
celó, ako beseda, s ktero je zloženo čislo: »''pol''«, števila ne kaže.
Izgledje perve verste: »''poldne'', pred ''polletom, polnoči; poledne'' (česk.); ''poltora'' = anderthalb
(rus.), ''poseldma'' (rus.); ''poldnie'' (polsk.), ''poldziesiata'' (polsk.)« itd.
Izgledje druge verste: »''polkonj''<ref> Anastazi Grün, ki je prestavil nekoliko slovenskih narodnih pesim v nemški jezik, ima na 57. strani eno, ki se ji pravi: »ein friedfertiger herr«, in zadaj v opombi k tej pesmi stoji: »''polkonj'' = halbpferd«. Nemški verz, v kterega ta beseda služi, je tak-le:
<poem>»Ich komme her vom neunten Land,
Ein volk, halb mensch, halb pferd ieh fand«.</poem>
Zdaj pa sam ne vem, ker te pesmi v slovenskem nikjer nisem mogel dobiti, ali je v originalu res: »''polkonj''«; ali je gospod prestavljavec napek razumel? Tudi je mogoče, da tisti, ki je to pesem ljudstvu iz ust zapisal, morda je sam prenarejal in
popravljal. Kdor jo ima, naj bi jo dal natisniti, ker je iz več ozirov zeló branja vredna.</ref> = halbpferd (slovenski). Pravil mi je nekdo, da Slovenci po enih krajih tudi pravijo: »polmesec, polképa = halber klumpen, ''polbrat, polsestra''«. Ali je res? Kdor vé, naj bi se oglasil. Dalje: »''polhubek'', (čes.); ''polbrat'' (polsk.), ''polchlop'' = ein verschnittener (polsk.)«. Celó stara slovenščina, pa menda le v pismih ''novejše dôbe'', ima: »''polkružije'' = halbkreis« (Dobrowski).<ref>V 18. listu »Novic« (glej 67. str. tega zvezka. Ured.) piše gosp. Levstik o zlaganji s predlogi, da se govori po Dolenskem: »predjužnik = gabelfrühstück«, po Gorenskem pa: »''predpoldnica,
predkosilnica''«. Zraven besede: »''predkosilnica''« stoji opazka slavnega vredništva, da ne vé, ali je znana ta beseda Gorencom. Za besedo: »''predpoldnica''« nisem porok (morda je kakemu drugemu iz Gorenskega znana?); beseda: »predkosilnica« je pa navadna po vsem Gorenskem, posebno od Kranja do Bleda. Poljancom, t. j. prebivavcom okoli Št. Jurja in okoli Kamnika je menda ptuja. V Lučnah, blizo Polhovega gradca pravijo: »''predkosilec''«. — »''Predkosilnica''« in »''predkosilec''« pa nima ne na Gorenskem, ne v Lučnah tega pomena, kakor bi se utegnilo povzeti iz spisa gosp. Levstik-ovega — pa saj on ni besede zavolj pomena navodil, ampak v izgled zlaganja s predlogom »''pred''«. »''Predkosilnica''« na Gorenskem in »''predkosilec''« v Lučnah (in morda še kje drugod?) znami jed, ki se daje tericam pred kosilom uže ob štirih ali petih zjutraj. Terice navadno ''kosijo'' še le o ''poldne'', popoldne pa ''južinajo'', pa zato že ob osmih ali po devetih zjutraj malcajo. ''Josip Novak.''
'''Dostavek vredništva.''' ''Predkosilnica'' je res tudi znana v ''Vodicah'' in njih okolici, kjer se najbolj z lanom in predivom pečajo, za ''predpolnico'' ne vejo. Neki Vodičan nam je pravil,
da ''kosilo'' ni jed ''o poldne'', ampak pri tericah sledijo jedi takole: ''predkosilnica'' je perva jed zjutraj zgodaj, po kteri sledí ''kosilo'', potem do poldne še ''malca'', o poldne ''južina'', po poldne spet ''malca'' in na večer ''večerja''.</ref>
b) Na ''pol sostave'' so tudi imena tacih krajev
in vasí, ki imajo dve besedi: ''predlog'' in ''ime'', n. pr. «Podgaber«. V imenovavniku pravimo: «tu
je pod Gabrom*, pa tudi: «tu je Podgaber«; v
rodivniku «Podgabra»,• v dajavniku: <- Podgabru«;
v kazavniku: »Podgaber«; v mestniku: »zdaj smo
pod Gabrom«, redko: «v Podgabra«; vstorivniku:
«(pred) Podgabrom «. Po tem izgledu se rabijo:«3/«/-
Preddvor, Podreber«\td.; .še celo: »predpust«.
c) Nektera vaška imena, ki zopet imajo dve
besedi: prilog in ime, rabimo na dva načina;
sklanjate se namreč ali obe besedi vsaka posebej,
ali pa obe za eno v sostavi, n. pr. «Kamni verh
Govori se: »Kamni verh, Kamniverha
»Kamni verh, Kamnega verha
»Slan? verh, Bezjigrad* itd. Nektera taka imena
so pa uže do dobrega sostave, n. pr. »Martini
verh, Vini verh, Višehrad (česk.), Carigrad (serb.),
Krušedol (serb.), Beograd (serb.)*; Slovenec pa
vender pravi: »Beli grad, Belega grada
Ravno po tem potu so se tudi skerčila nekterih
oseb imena, kakor: »Pustoverh, Maloverh, Vclikoverh
itd.
Ker smo uže pri tej reči, poglejmo še to,
| |||