Zob za zob: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
| izdano= {{mp|delo|''Slovenski narod''}} 43/476 {{mp|leto|(1910)}}
| vir= {{fc|dlib|AC0JD94W|dLib|s=1–2|476}} str. 1–2
| obdelano=
| opombe= Psevdonim Blaž Pohlin
| dovoljenje=dLib
Vrstica 69:
Ko je naša trojica povečerjala — tudi vina ni manjkalo, da se je duša tem krepkejše privezala — dejal je Rudolf svoji ženi:
»Zdaj pa ti, Pepca, pospravi z mize in se odstrani. Midva z Vincencijo sva se namenila, da prenočiva tukaj za zaklenjenimi vrati, ti si pa lahko postelješ v kuhinji na tleh prav tam, kjer sem jaz snoči prebil. Zjutraj pa prinesi zajtrk!«
In zgodilo se je tako, kakor je ukazal in odredil Rudolf. Da se v posamezne prizore tega prenočevanja ne bomo spuščali, je že iz zgoraj navedenega vzroka več kot gotovo, kajti Rudolf in Vincencija sta bila verna posnemovalca dejanj Pepce in Miška prejšnji večer. Zob za zob!
Po zajtrku drugo jutro je napravil Rudolf svoji ženi pridigo, kot je še ni slišala svoje življenje, dasi bi jo bila že večkrat zaslužila, potem ji je pa pokazal vrata z besedami:
»Pojdi in ne vrni se več! Iztrgala si mi vso ljubezen, ki jo ima mož do žene in če bi te moral še nadalje imeti seboj, krajšal bi si življenje od jeze, da si nisem znal izbrati boljše žene. Tega pa ti nisi vredna!«
Pepca je res odšla, a v nekaj dneh se je vrnila tako skesana in s takimi zatrdili o svojem poboljšanju, da je Rudolf spremenil svoje nazore o bodočnosti svojega zakonskega življenja in zopet delil z njo dobrote in sladkosti zakonskega stanu. Pepca je v resnici postala prava poštena zakonska žena, da je je bil Rudolf prav
od srca vesel, da jo je tako ozdravil nevarnega zla, ki je kvar možu in zakonu.
Bog nam daj mnogo takih mož, kot je Rudolf Repič!
[[Kategorija: Slovenski narod]]
| |||