Kritike in polemike: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 733:
 
Kdaj sem ''velel'', kako naj se pišejo slovarji? Vzemite 26. list lanskih »Novic« v roko, in vidili boste, da je tiskano: »naj se mi ne šteje v zlo, ako brez okoliša povém, kako bi menil, da se pišejo take knjige.« Ali je to ''veléti?'' Svojih misel nisem nikomur silil, temuč položil sem jih pred umnega bravca, naj presodi sam, ali prav terdim, ali ne. Če imenoslovskih oblik nemamo, slovarščeki jih tudí ne smejo mozníčiti; celó vi ne mislite, da so vas draga nebesa ''poklicala'', nikar uže ''izvolila'', v ta posel. Da niste junak tacemu delu, z glasnim vpitjem žalostno priča ''»praktična slovensko-nemška gramatika za I. in II. odred slovensko-nemških šol«''. Ravno vsaka nova imenoslovska oblika v nji je prava gerdoslovska nelíka. To knjigo sem uže grajal v 2. listu lanskih »Novíc«; toda imenoval nisem nobenega izmed njenih pisarjev, tudi vas ne, ki ste pomagali slovenščino
tlačiti. — Ne morem si kaj, da vam ne bi rekel: vedili ste, komu pišete; znali ste, da človek si ohrani za vse žive dni mnogo prigovorov, beséd in rečí, ktere je bral, slišal in vidil v pervi dobi otročjih lét: pa ste vender tako tlačanski ravnali? Kaj morda ste mislili: saj otroci ne znajo pretresovati? Tudi je mogoče, da niste bolje znali. Nihče ne more siliti človeka, da bi znal to ali uno; samo riniti se ni treba v tisto reč, ktere ne zna. Ko bi g. Hicinger spoznali svojo nemoč, gotovo se ne bi tako poganjali za imenoslovstvo. — Kdaj pa je ''Vuk'' narejal besede? Nikoli nobene; pa vender nemajo morda vsa slovanska narečja bolj slovanskega »rečnika«, kakor je njegov. Tudi moram g. nasprotnikovim očitkom še opomniti, da ljudstvo tu in tam rabi ''mnogo'' besed, ktere so učenim pisateljem še zdaj neznane; morda jih dosti še dolgo dolgo skritih ostane. Vzlasti ''Notranjec'' ima še obilo bogastva, ki ne vé književnost zá-nje. Unemu spisu, »kterega so bili slovničarji g. ''Hicingerju'' prav na tanko pretresli, in pri kterem je bilo tako rešetanje toliko storilo, da je bil čisto v nič prišel«, odgovarjam, da gotovo nikomur ni žal za njim, ako je moral samo zavoljo slovniških grehov pod klop. Škoda je le, da tudi nad ''gramatiko'' in pa nad ''Ravbarja,'' preden so ju nasprotnik nesli k tiskarju, ni prikoračil kak serdít slovničar. Morda bi potem bile oboje bukve prišle v bolji, akoravno zakerpani suknji med slovenske bravce; še berže bi pa ne bilo nobenih čez prag. Naše slovstevce bi sicer imelo res dve slabi knjigi menj; toda zavoljo tega bi mu še ne bilo merliču odzvonilo.
 
uno; samo riniti se ni treba v tisto reč, ktere
Zadnjič mislijo g. ''Hicinger:'' »slovnice se prav učiti slovnice, in sicer tudi z ozirom na druge ''indoevropejske jezike,'' ne samo na nemškega, tudi na latinskega in greškega! Meni, se mi zdi, je toliko, kot vsi pretresi, pomagal pregled dr. Rappove: ,Vergleichende Grammatik der indo-europaeischen Sprachen’.«
ne zna. Ko bi g. Hicinger spoznali svojo nemoč,
 
gotovo se ne bi tako poganjali za imenoslovstvo. —
Meni se pa zdi, da se g. nasprotniku napek zdí. Koliko jim bo pomagal sam ''»pregled«?'' Še celó vsi njih ''oziri,'' vsi njih ''indo-evropejski'' jeziki, in še dr. ''Rapp'' za naméček niso obrodili jim Bog vé káj slovenskega blagoslova; to nam pripoveduje njihovo pisanje. Tudi naj si zapomnijo, da ves moj sostavek v »Novicah« ne zatracuje druzega, kakor to, da učimo se ''prav pisati;'' ali kar je vse enako, da se učímo Ĺ''slovnice.'' Koristilo
Kdaj pa je Vuk narejal besede? Nikoli nobene;
pa vender nemajo morda vsa slovanska narečja
bolj slovanskega »rečnika», kakor je njegov. Tudi
moram g. nasprotnikovim očitkom še opomniti,
da ljudstvo tu in tam rabi mnogo besed, ktere
so učenim pisateljem še zdaj neznane; morda
jih dosti še dolgo dolgo skritih ostane. Vzlasti
Notranjec ima še obilo bogastva, ki ne ve književnost
za-nje. Unemu spisu, »kterega so bili
slovničarji g. Hicingerju prav na tanko pretresli,
in pri kterem je bilo tako rešetanje toliko storilo,
da je bil čisto v nič prišel«, odgovarjam,
da gotovo nikomur ni žal za njim, ako je moral
samo zavoljo slovniških grehov pod klop. Skoda
je le, da tudi nad gramatiko in pa nad Ravbarja,
preden so ju nasprotnik nesli k tiskarju, ni prikoračil
kak serdit slovničar. Morda bi potem
bile oboje bukve prišle v bolji, akoravno zakerpani
suknji med slovenske bravce; še berže bi
pa ne bilo nobenih čez prag. Naše slovstevce
bi sicer imelo res dve slabi knjigi menj; toda
zavoljo tega bi mu še ne bilo merliču odzvonilo.
Zadnjič mislijo g. Hicinger: »slovnice se prav
«učiti slovnice, in sicer tudi z ozirom na druge
'indoevropejske jezike, ne samo na nemškega,
«tudi na latinskega in greškega! Meni, se mi
«zdi, je toliko, kot vsi pretresi, pomagal pregled
«dr. Rappove: .Vergleichende Grammatik der
«indo-europaeischen Sprachen'.»
Meni se pa zdi, da se g. nasprotniku napek
zdi. Koliko jim bo pomagal sam "pregledi Se
celo vsi njih oziri, vsi njih indo-evropejski jeziki,
in še dr. Rapp za nameček niso obrodili jim
Bog ve kaj slovenskega blagoslova; to nam pripoveduje
njihovo pisanje. Tudi naj si zapomnijo,
da ves moj sostavek v »Novicah« ne zatracuje
druzega, kakor to, da učimo se prav pisati; ali
kar je vse enako, da se učimo slovnice. Koristilo
bo. vzlasti jezikoslovcem, ako se ozirajo po
druzih iudo-evropejskih jezicih. Ne more biti