Bistroumnost župana Janeza Žvižgona: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 55:
Nasvet županov je bil nato soglasno sprejet, nakar se je podrobno rešetala vsa veselica, kje naj se vrši, s kakšnim sporedom in v kolikem obsegu. V vseh točkah se je doseglo popolno soglasje in sporazumljenje, posebno pa v tem, da se prireditve udeleže vsi Potočani in Potočanke ter da čim več potrošijo na njej, da bo tem izdatnejši dobiček.
 
In bila je veselica, da kmalu ne take. Potočani so ravno dobili od zavarovalnic izplačane zavarovalne odškodnine in kje bi naj bila zdaj lepša prilika, da se denar obrestonosnejše naloži, kakor potrošiti ga na veselici in imeti od tega najmanj celo polovico čistega dobička! Srečni pogorelci so se kosali, kdo bo več zapravil, kdo bo več spil in pojedel. »Saj gre vse v naš prid in našo korist!« rekali so in dajali za pijačo vsem<ins>,</ins> ki so hoteli piti. Župana Žvižgona so pa zaradi njegove bistroumnosti nosili okrog na ramah in ker so bili že vsi temeljito nasekani, zgodila se jim je nesreča, da so ravno pri gnojišču padli ž niimnjim in da so si oče župan svojo župansko slavo onesnažili v gnjusni gnojnici. Vendar tudi ta nezgoda ni pokvarila splošnega veselja in navdušenosti, ampak ko je bilo veselice konec, ležali so potoški junaki zadovoljni in srečni vsevprek po tleh; omagali so vsled preveč dobrot.
 
Drugo jutro so se vzbudili Potočani s težkimi glavami, vendar so se tolažili, da se mora za vsako dobro stvar kaj prestati in da bo izreden dobiček pravo mazilo za skeleče rane hudega mačka. Zato so bili dobre volje in se le veselili, da se je veselica tako izborno obnesla.