Gospod Bucek kot vodnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= {{mp|naslov|Gospod Bucek kot vodnik}}.
| normaliziran naslov= Gospod Bucek kot vodnik
| avtor= Alojzij Kokalj
| izdano= ''{{mp|delo|''Slovenski narod''}}'' 45/205 ({{mp|leto|(1912)}}), 1–3
| vir= {{fc|dlib|6K7WBJ8O|dLib|s=1–3|205}} str. 1–3
| obdelano=4
| opombe= Pisal pod psevdonimom Luigi Calco
| dovoljenje=javna last
}}
 
{{proza|Spisal Luigi {{razprto|Calco}}.
 
<poem>:::Stoji, stoji, Iblanca,
Vrstica 37 ⟶ 38:
»Svećenik je svećenik!« pritrdi {{redakcija|Gavilović|Gavrilović}} po hrvaško gospodu Bucku. »Svet i častan gospodin, a svuda za njim i pred njim raste bijeli kruh, dok on kano i ptice nebeške ne treba ni orati, ni kopati!«
 
Ob pogledu na frančiškanski cerkvi priklopljeno ogromno poslopje, je Gavrilović hitro uganil, da mora biti to samostan in je vprašal gospoda {{prelom strani}} Bucka, koliko redovnikov šteje to ogromno poslopje.
 
»Ne vem,« odvrne gospod Bucek. »V normalnih časih jih bo notri kakih 40 do 50 patrov in fratrov. Kadar pa nastopijo bojni časi, namreč volitve, se pa razmnože kakor zajci in takrat jih je notri gotovo do 300 mož, ki se vsi kakor en mož prikažejo na volišče in »v svetem boju za sveto cerkev in sveto vero« oddajo svoje glasove za kakega takega luterana, ki je šele pred enim ali dvema letoma odpadel od svete katoliške vere.«
Vrstica 69 ⟶ 70:
Peter Gavrilović je zopet majal z glavo, ko je slišal ta pojasnila in ni nehal prej majati, dokler se ni skoro z glavo zaletel ob križevniško cerkev. »Že zopet cerkev in menda tudi samostan,« obrnil se je vprašaje proti gospodu Bucku. Ko mu je ta to potrdil, začel je Gavrilović še bolj majati s svojo glavo.
 
Nato sta odšla po starodavni križevniški ulici čez Sv. Jakoba most na Stari trg in od tod po Mestnem trgu. Tu je Gavriloviću prav ugajala živahnost, ki je vsepovsod vladala, kakor tudi lične prodajalne {{prelom strani}} in končno ponosne hiše. Ko sta pa dospela »Pred škofijo«, so pa Gavrilovića zbodle v oči one zelo zamazane hiše, ki jih vidimo na nasprotni strani stolne cerkve, in zato je vprašal gospoda Bucka, če to ni »staro mesto«?
 
»Ne,« odvrne mu gospod Bucek. »To je takozvani »korarski ring« in vse hiše na ti strani so lastnina ljubljanskih kanonikov. Lepe res niso te hiše na zunaj in morebiti tudi že petdeset let nepobeljene, vendar pa stanujejo v njih visoki in mogočni gospodje, ki imajo na svojih ramenih vse druge skrbi in se torej ne morejo brigati za take malenkosti. Isto pa velja tudi za knezoškofijsko palačo, ki tudi že leta in leta kriči po zidarjih, a doslej še vedno zaman.«
Vrstica 90 ⟶ 91:
 
V to pa bog pomozi!
}}
 
[[Kategorija: Slovenski narod]]