K nam pride: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m popravki
Medox Grin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 46:
 
— Dosti, dosti! Še več ti prinese, kajti Jezušček je bogat, bolj bogat, nego ti misliš. Le priden moraš biti.
{{prelom strani}}
 
Trkanje na vrata ju zmoti v pogovoru. Kdo bo to, popoldne pred Svetim večerom. Trgovec pa res nlikdar nima miru.
 
Vrstica 76:
 
Janček stoji pred očetom in mu gleda v oči, ki so uprte v krožnik. Rad bi spregovoril, pa ne upa. Pozna očeta in ve, kdaj ne sme govoriti. V jasnih očeh se nabira, a ker ve, da jokati tudi ne sme, naglo požira in gleda.
{{prelom strani}}
 
== 2. ==
 
Vrstica 105:
Jožek pa razlaga vneto in živo:
 
— Zato, ker k Vam sploh ne pride! K bogatim, v lepe hiše ne hodi. On je ubog, je rojen v hlevčku na slamici, grejeta ga {{prelom strani}} osliček in voliček. Mi imamo kozo, ki ga bo grela. Mi imamo slamo, naša soba je v kleti, je kakor hlevček, je vlažna ... K nam pride!
 
== 3. ==
Vrstica 126:
 
Gospod Arko se vmeša: — I, naj pa gre. Naj obleče kožuh in naj gre. Saj ni daleč!
{{prelom strani}}
 
== 4. ==
 
Vrstica 153:
Gospod Arko stopi korak naprej, gospa se prime za stol, da ne pade.
 
Nežka jeclja: — V trgovini, koj za oglom, ves čas sem držala Jančka za roko. Ali v gneči se je izmaknil. Ko sem opravila, pogledam. Jančka nikjer! Poklicala sem ga, pa ni glasu. V trgovini polno Ijudi, jaz v jok, povprašujem. Nihče {{prelom strani}} mi ne more odgovoriti. Planem na ulico, kličem, vprašujem stražnike, nihče ne ve. Letam kakor brezumna, kličem; ljudje postajajo, me gledajo, a Jančka ni nikjer ... Tako sem priletela domov, tudi doma ga ni!
 
Gospod Arko se opoteče, oči se mu zamegle, gleda široko, iz grla se mu izvije krik:
Vrstica 180:
 
Kar se mati zgane: Ali ni potrkalo na vrata?
{{prelom strani}}
 
Res, spet se začuje lahno trkanje, enkrat, dvakrat. — Zdaj so slišali tudi mali in prišli z vprašujočimi očmi bliže. Jezušček? Potrka še tretjič, zdaj že glasneje. Oče vstane, stopi k vratom in odpre.
 
Vrstica 207:
Njeno sporočilo je udarilo med Arkove kakor oznanilo angelov v Sveti noči. V hipu sta bila gospod in gospa oblečena, še nagla zahvala stražniku, ki je prišel poročat in poizvedovat, in že sta zdrčala s Selanko po stopnicah v klet.
 
V zadregi stoji Selan ob strani in gleda, kako Arkova poljubljata sinčka in mu prigovarjata. Zastonj! Ne gre in ne gre. O, on je slišal, kako je oče dopoldne govoril, da pride v klet fabrika. Potem v hiši ne bo več hlevčka in Jezušček se {{prelom strani}} je izogne za vedno. Tu ostane Janček, da straži betlehemski hlevček in ga ne prepusti nikomur, tudi očetu ne.
 
Gospod Arko molči in se obrne počasi k Selanu: