Vstal je: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravki |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 26:
Mirna vest! —
{{prelom strani}}
Tajnik je zakašljal.
Vrstica 50:
Stopil je v hišo, za njim hči.
{{prelom strani}}
Tam je sedel Kafol za mizo, položil klobuk na klop in vprašal naravnost:
Vrstica 93:
== 3. ==
Jožef Ponuda pa je bil čuden patron. Trideset let je čepel v svoji bajti na klancu, frata njive in travnik in pa drobna kravica so ga redile, a to je premalo za tri, zanj, za mater, za {{prelom strani}} sina. Premalo. Ko je pa Ponuda več mislil, kakor delal, ko je bila mati več bolna, kakor zdrava, ko sin — no, od vojakov je prišel, nekaj res zna, a zdaj je prepozno.
O, Jožef Ponuda je bil tistih eden, ki so drugim pomagali, kar tako, nevede, se potem od veselja napili in zadolžili — pozabili, na koncu pa — Jožef Ponuda si je marsikaj pametnega izmislil, pa ničesar izpeljal; še drugim je toliko stvari natvezel, da so mu res verjeli in obogateli, čuden mešetar.
Vrstica 118:
»Oh, le potolažite ga malo, gospod župan! Že dva dni ne govori, ne pije, še žalosten ni; Marko, pridi, pustiva ju.« — Mati je odtarnala iz sobe, za njo Marko, brezbrižen in molčeč.
{{prelom strani}}
Kafol je postal sredi sobe.
Vrstica 154:
Ponuda k njemu:
{{prelom strani}}
»Župan, Kafol, ali je res?« —
| |||