Gospodarica sveta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Dbc334 (pogovor | prispevki)
popravki
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= Gospodarica sveta. Avanturističen roman. Prevedel R. R.
| normaliziran naslov= Gospodarica sveta
| avtor= Karl Figdor
| prevajalec= R. R.
| izdano= ''{{mp|delo|Amerikanski Slovenec}}'' 35/20 ({{mp|leto|1926}}), 35/21 ({{mp|leto|1926}}), 35/22 ({{mp|leto|1926}}), 35/23 ({{mp|leto|1926}}), 35/24 ({{mp|leto|1926}}), 35/25 ({{mp|leto|1926}}), 35/26 ({{mp|leto|1926}}), 35/27 ({{mp|leto|1926}}), 35/28 ({{mp|leto|1926}}), 35/29 ({{mp|leto|1926}}), 35/30 ({{mp|leto|1926}}), 35/31 ({{mp|leto|1926}}), 35/32 ({{mp|leto|1926}}), 35/33 ({{mp|leto|1926}}), 35/34 ({{mp|leto|1926}}), 35/35 ({{mp|leto|1926}}), 35/36 ({{mp|leto|1926}}), 35/37 ({{mp|leto|1926}}), 35/38 ({{mp|leto|1926}}), 35/39 ({{mp|leto|1926}}), 35/40 ({{mp|leto|1926}}), 35/41 ({{mp|leto|1926}}), 35/42 ({{mp|leto|1926}}), 35/43 ({{mp|leto|1926}}), 35/44 ({{mp|leto|1926}}), 35/45 ({{mp|leto|1926}}), 35/46 ({{mp|leto|1926}}), 35/47 ({{mp|leto|1926}}), 35/48 ({{mp|leto|1926}}), 35/49 ({{mp|leto|1926}}), 35/50 ({{mp|leto|1926}}), 35/51 ({{mp|leto|1926}}), 35/52 ({{mp|leto|1926}}), 35/53 ({{mp|leto|1926}}), 35/54 ({{mp|leto|1926}}), 35/55 ({{mp|leto|1926}}), 35/56 ({{mp|leto|1926}}), 35/57 ({{mp|leto|1926}}), 35/58 ({{mp|leto|1926}}), 35/59 ({{mp|leto|1926}}), 35/60 ({{mp|leto|1926}}), 35/61 ({{mp|leto|1926}}), 35/62 ({{mp|leto|1926}}), 35/63 ({{mp|leto|1926}}), 35/64 ({{mp|leto|1926}}), 35/65 ({{mp|leto|1926}}), 35/66 ({{mp|leto|1926}}), 35/67 ({{mp|leto|1926}}), 35/68 ({{mp|leto|1926}}), 35/69 ({{mp|leto|1926}}), 35/70 ({{mp|leto|1926}}), 35/71 ({{mp|leto|1926}}), 35/72 ({{mp|leto|1926}}), 35/73 ({{mp|leto|1926}}), 35/74 ({{mp|leto|1926}}), 35/75 ({{mp|leto|1926}}), 35/76 ({{mp|leto|1926}}), 35/77 ({{mp|leto|1926}}), 35/78 ({{mp|leto|1926}}), 35/79 ({{mp|leto|1926}}), 35/80 ({{mp|leto|1926}}), 35/81 ({{mp|leto|1926}}), 35/82 ({{mp|leto|1926}}), 35/83 ({{mp|leto|1926}}), 35/84 ({{mp|leto|1926}}), 35/85 ({{mp|leto|1926}}), 35/86 ({{mp|leto|1926}}), 35/87 ({{mp|leto|1926}})
| vir= dLib {{fc|dlib|IHENC5I9|s=4|20}}, {{fc|dlib|1QY2YAKH|s=4|21}}, {{fc|dlib|OAXBJA4P|s=4|22}}, {{fc|dlib|PS4CCV1V|s=4|23}}, {{fc|dlib|6EOUP1GL|s=4|24}}, {{fc|dlib|F53BKAE4|s=4|25}}, {{fc|dlib|GF6M0B0S|s=4|26}}, {{fc|dlib|JY6WSBIV|s=4|27}}, {{fc|dlib|EAKXDSNG|s=4|28}}, {{fc|dlib|NGKB7MDI|s=4|29}}, {{fc|dlib|BSVY3N4W|s=4|30}}, {{fc|dlib|XANGIFD8|s=4|31}}, {{fc|dlib|U7GQLBHP|s=4|32}}, {{fc|dlib|TPOXE75L|s=4|33}}, {{fc|dlib|KLMXWUNQ|s=4|34}}, {{fc|dlib|DX6HCNVV|s=4|35}}, {{fc|dlib|FAZAQSII|s=4|36}}, {{fc|dlib|OYSYAX6R|s=4|37}}, {{fc|dlib|5O92K4K6|s=4|38}}, {{fc|dlib|ETNXKCWN|s=4|39}}, {{fc|dlib|UAARISVF|s=4|40}}, {{fc|dlib|3KEH6GRC|s=4|41}}, {{fc|dlib|LYIHU97V|s=4|42}}, {{fc|dlib|PVHD4MAZ|s=4|43}}, {{fc|dlib|LKK5EXVV|s=4|44}}, {{fc|dlib|KOB1UULZ|s=4|45}}, {{fc|dlib|OFWUQPMA|s=4|46}}, {{fc|dlib|W02RWEGZ|s=4|47}}, {{fc|dlib|5XWR2MDV|s=4|48}}, {{fc|dlib|INYIMKZ1|s=4|49}}, {{fc|dlib|SVZHYDI7|s=4|50}}, {{fc|dlib|WUJPRLDA|s=4|51}}, {{fc|dlib|A8FRQIZV|s=4|52}}, {{fc|dlib|0WZ0GOSZ|s=4|53}}, {{fc|dlib|XHMEKQNL|s=4|54}}, {{fc|dlib|1XWUI3ZR|s=4|55}}, {{fc|dlib|DOSR3XX2|s=4|56}}, {{fc|dlib|U9XLN0DH|s=4|57}}, {{fc|dlib|XQW9FEIL|s=4|58}}, {{fc|dlib|MQHZOHPS|s=4|59}}, {{fc|dlib|TAOGXHHM|s=4|60}}, {{fc|dlib|15LON6UF|s=4|61}}, {{fc|dlib|J0JXRVEO|s=4|62}}, {{fc|dlib|GOSBFDRP|s=4|63}}, {{fc|dlib|JLYPV7MR|s=4|64}}, {{fc|dlib|ZT1IVTQ7|s=4|65}}, {{fc|dlib|M9A36POF|s=4|66}}, {{fc|dlib|VB9ZWO53|s=4|67}}, {{fc|dlib|ALNVKVOI|s=4|68}}, {{fc|dlib|IJLAT8HT|s=4|69}}, {{fc|dlib|KXHH9QR5|s=4|70}}, {{fc|dlib|GSF3KTF2|s=4|71}}, {{fc|dlib|CYXBIIVO|s=4|72}}, {{fc|dlib|EKBKAROR|s=4|73}}, {{fc|dlib|CBJJLOEX|s=4|74}}, {{fc|dlib|RNYTKVQV|s=4|75}}, {{fc|dlib|D4USRSRS|s=4|76}}, {{fc|dlib|TPIH74QW|s=4|77}}, {{fc|dlib|KWNVCIGB|s=4|78}}, {{fc|dlib|55QEL8XT|s=4|79}}, {{fc|dlib|I9OVMC9A|s=4|80}}, {{fc|dlib|VHF4FWGA|s=4|81}}, {{fc|dlib|SU6RVVLW|s=4|82}}, {{fc|dlib|868FCDKG|s=4|83}}, {{fc|dlib|WXSR3IMS|s=4|84}}, {{fc|dlib|ZSKMRPFW|s=4|85}}, {{fc|dlib|IJQUWREM|s=4|86}}, {{fc|dlib|EPEWFW4S|s=4|87}}
| obdelano= 4
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 4
}}
 
{{poglavja s piko|1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11|12|13|14|15|16|17|18|19|20|21|22|23|24|25|26|27|28|29|30|31|32|33|34|35|36|37|38|39|40|41|42|43|44|45|46|47|48|49|50|51|52|53|54|55|56|57|58|59|60|61|62|63|64|65|66|67|68|69|70|71|72|73|74|75|76|77|78|79|80|81|82}}
 
== 1. ==
Za ravno, rumeno deželo na vzhodu pada
solnce k zatonu, žareča obla. Kakor črna velikanska
Vrstica 19 ⟶ 20:
svoje žarke na valove reke.
 
Počasi se preriva parnik "Hongkong"“Hongkong” navzgor
po veletoku. Pred njim v daljini leži v
zamračeni zemlji mravljišče dveh milijonov
Vrstica 49 ⟶ 50:
 
Navzgor po reki se vali široki trebuh
"Hongkenga“Hongkenga." Njegova lopatasta kolesa bičajo
vodo. Vedno bolj se skrajšuje pot, in že
skoči kapitan, suh, zagorel Francoz, oblečen
Vrstica 70 ⟶ 71:
se dvigajo kakor ena ob drugo bijoče sence; ravne strehe polnijo obrežje. Zamolkel
ropot delo odlagajočega velemesta prihaja od
povsod in zamolklo vrešči sirena "Hongkonga"“Hongkonga”
svarilno predse.
 
"Pridite“Pridite," reče Mavda Gregaardova doktorju
Kien-Lungu; "pogledati“pogledati moramo vendar,
kako izgleda tu zunaj."
 
Mladi Kitajec je stopil v Tien-Tsinu skupaj
Vrstica 86 ⟶ 87:
Mavde.
 
"Ali“Ali vas smem prositi za nekaj velikega,
zelo velikega?" reče doktor polglasno, kakor
da bi se bal svojih lastnih besed. "Nimam“Nimam pravice
staviti vam vprašanja, a Mavda Gregaardova,
to vem, to da jaz poznam Kitajsko. Moja
domovina je. Bojim se za vas! Kam greste? Kaj nameravate tu?"
 
Bodite brez skrbi, doktor," reče Mavda in
v njenem glasu je nekaj nezavedno materinskega,
"na“na mojem prihodu semkaj ni prav nič
skrivnostnega. Kaj je bolj enostavnega kakor
to, da se pelje ženska enkrat tudi na Kitajsko,
kakor kamorkoli drugam, ker si mora
služiti denar sama in si je ravno tu našla primerno
namestitev, ki ji obljublja lepe dohodke?" Mavda mu stisne roko. "Ali“Ali ste sedaj
zadovoljen?"
 
Obraz doktorja Kien-Lunga se zresni.
 
"Res“Res, nimam pravice vprašati vas, ne vzemite
mi za zlo, prosim, če sem to storil. Male
prošnje, gospodična Gregaardova, pa mi ne
smete odbiti. Če boste kdaj potrebovala dober
svet, dober svet moža, ki je tu doma, potem
prosim vas, pokličite me!" Njegov glas se
spremeni skoro v šepetanje, ki je tako toplo
in polno sočutne bojazni, da se Mavda nehote
prestraši ter ga začudeno pogleda. "Na“Na to
bom čakal, bom vedno čakal, kakor dolgo bo
treba, ker bojim se, da me boste potrebovala!"
 
Še predno mu more Mavda odgovoriti, doktorja
Vrstica 126 ⟶ 127:
 
Iz veletoka se dvigne otok, Šamin, kolonija
Evropejcev. "Hongkong"“Hongkong” pluje vedno počasneje,
pristaja.
 
Vrstica 154 ⟶ 155:
s seboj. Dr. Kien-Lunga — skoro bi ga hotela
že sedaj poklicati — ni nikjer. Končno pa se
le ojunači. "Dežela“Dežela in ljudje so tu drugačni,"
si misli. Molče prikima Kitajcu in vse se izvrši
potem kakor v snu.
Vrstica 201 ⟶ 202:
 
Nekoč, predno je odpotovala iz Evrope, je
čitala o Kantonu. "To“To je kot greha, to morajo
biti oni zloglasni ... cvetlični čolni!" šepeče.
 
Toda še vedno upa, da bo peljala pot dalje,
Vrstica 211 ⟶ 212:
očmi.
 
"Kam“Kam me peljete?! krikne Mavda polna
groze, v materinem jeziku.
 
Vrstica 235 ⟶ 236:
ustnih zamre krik v medli nezavesti.
 
== 2. ==
Ladijski zdravnik "Hongkonga“Hongkonga," star
Francoz, ki je bil ravnokar prestavljen na linijo
Hongkong — Kanton, je zadržal dr.
Vrstica 251 ⟶ 252:
najrajše rešil ter mu pojasnjeval:
 
"Bil“Bil sem več let v Evropi ..., res, ne morem
vam dati nikakih podatkov."
 
Končno se ga je vendar rešil. Pustil je svojo
Vrstica 270 ⟶ 271:
toda zamoril jo je z upanjem: pozneje, pozneje. Klicala ga je ena sama dolžnost, ki je
bila pred vsemi drugimi — pohiteti k staremu
očetu, ki čaka doma nanj. Že v "Hongkongu"“Hongkongu”
je prejel pismo, v katerem mu Kao,
njegova mala sestra, sporoča, naj se potrudi,
Vrstica 318 ⟶ 319:
zaspane, prestrašene oči.
 
"Šen“Šen-Ki," zakliče Kien-Lung, "jaz“jaz sem,
vračam se domov!"
 
Vrata se odpro nastežaj. Med dvermi se
Vrstica 380 ⟶ 381:
v žarkih jutranjega solnca.
 
"Končno“Končno je," je rekel Ni trudno ter se vrnil
nazaj v hišo. Predobro je bil opazil gručo
ljudi, ki je stala grozeče, kakor stena krog
Vrstica 403 ⟶ 404:
za očeta. Že v šikingu stoji:
 
"Oče“Oče me je vstvaril, a mati me je rodila v
bolečinah. Oče in mati sta me vzgojila s trudom
in delom. Če bi jima hotel povrniti vso
globoko ljubezen, ne zadostovalo bi visoko
nebo."
 
Veliki učitelj Menzi je rekel:
 
"Med“Med vsehii zločini, ki zaslužijo eno peterih
kazni, ni nobeden tako velik, kakor nehvaležnost."
 
Ko je napočilo naslednje jutro, je bil Kien-
Vrstica 450 ⟶ 451:
mu je rekel končno sodnik tako mimogrede:
 
"Sicer“Sicer pa poizkusite tudi lahko na svojo
roko doprinesti dokazilo za vašo trditev. Ako
stoje stvari res tako, kakor pravite, potem je
Vrstica 467 ⟶ 468:
ali resnico.
 
== 3. ==
V čolnu "Trikratne“Trikratne sreče"sreče” valovi živahno
življenje. Polnage in z visečimi prsi kleče služabnice
na tleh ter snažijo dragocene preproge.
Vrstica 506 ⟶ 507:
marsikatera izmed njih, ki se je predrznila
delati po svoji glavi, izginila brez sledu iz
čolna "Trikratne“Trikratne sreče," ne da bi kdo kdaj
izvedel kam.
 
Lahno se ziblje čoln na valovih veletoka,
lalino šumi voda mimo te hiše "Trikratne“Trikratne sreče,"
iz katere za one nesrečneže, ki so prišli
vanjo kot služabniki njenega lasnika, ni več
Vrstica 526 ⟶ 527:
lase.
 
"Ču“Ču-Maj," reče Mavda šepetajoče, kajti tu
imajo tudi stene ušesa, "kako“kako dobila si. Starši
so ti dali res pravo ime. Ču-Maj, ti si res
"pomladni“pomladni čudež."
 
Nekaj časa vlada molk, potem spregovori
Mavda zopet:
 
"Še“Še vedno ni odgovora na pismo, katerega
si izročila Ling-Poju, čolnarju, ki ga ljubiš."
Ču-Maj odmaja žalostno z glavo.
 
"Ling“Ling-Po je zvest kakor zlato. Najbrže še
ni našel mladega gospoda, išče pa ga gotovo
in ga bo iskal tako dolgo, dokler ga ne najde."
 
"Ali“Ali res veruješ, da ga bo našel, Ču-Maj?
Preteklo je že toliko dni, skoro nimam več upanja,"
odvrne Mavda trudno. "Tudi“Tudi pismo,
ki sem ga poslala konzulu, najbrže ni dospelo
na mesto; sicer bi me že moral rešiti!"
 
Ču-Majin glas postane še tišji, tako tih, da
ga Mavda komaj še razume.
 
"Vi“Vi niti ne veste, kako mogočen gospod je
Hai-Fenk," šepeče Ču-Maj. "On“On ve vse, nič
se ne zgodi, česar bi on ne izvedel."
 
Ču-Majin glas postane še tišji.
 
"On“On je kralj beračev! Ali veste sploh, kaj
je to kralj beračev? Stotisoč beračev se pokori
njegovemu ukazu. Zanj morajo delati, živeti
Vrstica 563 ⟶ 564:
ne ve, kje stanuje Hai-Feng, še berači sami
ne. Le nekateri sumijo, da je kralj beračev
ista oseba kakor gospodar "Trikratne“Trikratne sreče."
Mogoče so že vsi naši odposlanci mrtvi, trgovec
z dragulji in drugi, toda Ling-Po živi."
Na njenem obrazu zaigra skrit sramežljiv
smehljaj. "Ling“Ling-Po bo živel, dokler ne osvobodi
tudi mene ter odpelje tjakaj, kjer je
dom res prave sreče. Edini, katerih se tudi
Hai-Feng boji, so čolnarji in ti stoje Ling-
Poju vedno na uslugo."
 
"Kako“Kako se ti naj zahvalim, mala Ču-Maj,"
reče Mavda istotako tiho. "Stavila“Stavila si zame v
nevarnost Lastno življenje, ko si vrgla skozi
okno pismo. Kako, kako naj se ti zahvalim,
ko sem sama ravno tako uboga, kakor ti?"
 
"Vse“Vse bo še dobro," zagotavlja Ču-Maj ter
jo zopet pogladi po laseh. "Samo“Samo pazi, da po
nepotrebnem ne razjeziš gospoda, ker sicer
pokvariš vse."
 
"Ne“Ne morem," vzklikne Mavda. "Tega“Tega ne
more zahtevati od mene! To je vendar nemogoče,
blazno! Kako sem mu sploh mogla
verjeti ..." in njeno telo vztrepeče v nemi
grozi.
 
"Udati“Udati se boš morala, gospodarica," šepeče
Ču-Maj. "Tudi“Tudi jaz sem se morala. Živeti moraš,
dokler ne pride rešitev."
 
Zunaj zaškripljejo deske ... Začujejo se
Vrstica 604 ⟶ 605:
proti Mavdi.
 
"Čakal“Čakal sem osem dni; sedaj ne bom več!
Prvi gosti že prihajajo. Zakaj še nisi nališpana?"
 
Potem se obrne proti Ču-Maj.
 
"In“In ti, pasja hči? Ali ji nisi povedala, da je
zaman vsak odpor, kadar jaz ukazujem?"
Besno sune z nogo Hai-Feng ob teh besedah
prestrašeno Ču-Maj, da se stisne v kot kakor
Vrstica 617 ⟶ 618:
umakne proti vratom. {{prelom strani}}
 
"Pustite“Pustite na miru Ču-Maj! Nedolžna jo. Storila
je, kar je mogla!"
 
V tistem trenntku pozabi Mavda na vso
Vrstica 624 ⟶ 625:
kri belega plemena.
 
"Mislite“Mislite, da postopate z nami belimi lahko
kakor z rumenimi sužnji? Varujte se, rumeni
šuft!" Njena roka zgrabi njegovo povešeno
ter jo strese, da zaklopoče vse njegovo suho
telo. V tem trenutku je tako lepa, da se celo
tresoča Ču-Maj ojunači, dvigne glavo ter se
zazre vanjo; občudujoč njeno lepoto in njeno
smelost. Hai-Fengov obraz"obraz” je ves začrnel od
strahu. Za par trenutkov ga prevzame strah,
njega, ki se še nikogar nikoli ni bal. Toda to
Vrstica 642 ⟶ 643:
toda samo za trenutek, potem se zopet vzravna
mirno in brezizrazno, kakor zahteva življenje
na čolnu "Trikratne“Trikratne sreče." Sama je v
sobi, koraki se oddaljijo, le nekje tam spodaj
se čujejo obupni vzdihi.
Vrstica 659 ⟶ 660:
viseča svetilka.
 
"Tu“Tu se naučiš ubogati," sikne Hai-Feng ...
"Ali“Ali pa umreš, če ti je ljubše ...!"
 
Ker mu ne odgovori, se krohotaje zasmeje
Vrstica 677 ⟶ 678:
vprašanje:
 
"Ali“Ali so to sanje — ali je resnica?"
 
Toda niso sanje, vse je resnica, strašna,
Vrstica 703 ⟶ 704:
Če ugasne? ...
 
== 4. ==
Ob stopnicah "Trikratne“Trikratne sreče"sreče” stoji sampan
poleg šampana. V krogih lahkoživcev se
je bila raznesla vest, da pripravlja Hai-Feng
Vrstica 754 ⟶ 755:
papirju skrbno naslikana navodila ljubezenskih
odnošajev med moškim in žensko,
sestavljena po najboljših izkušnjah hiše "Trikratne“Trikratne
sreče." To je Hai-Fengov prospekt,
znan po celem mestu, izpolnjen vsakokrat
znova z naravnost klasičnimi iznajdbami. Danes
Vrstica 769 ⟶ 770:
Hai-Fengu ter ga potegne na stran.
 
"Nocoj“Nocoj ne bom štedil," zašepeče med hudomušnim
nasmehom Hai-Fengu ter mu pokaže
mošnjo, polno cekinov. "Toda“Toda kaj je s tvojo
belo, Hai-Feng? Jeli res, da jo maš, ali je to
le kvanta, ki se je rodila med mestnimi klepetuljami?" {{prelom strani}}
 
Hai-Feng se nasmeji tajinstveno.
 
"Ta“Ta je res nekaj posebnega, Jang-Pi. Vašega
pričakovanja še nisem nikoli razočaral, to
veste. Resnično, nekaj posebnega ... nevesta
nekega mandarina iz dežele Rusije ... tako
bela kakor bolj bele, še niste videli. Ha,
ha!" Hai-Feng se smeje in v njegovem smehu
je nekaj vražjega. "Treba“Treba ji bo le še udušiti
beli ponos. Branila se bo vaših objemov, ne
da bi se zavedala visoke časti vašega ponižanja
do nje Toda," Hai-Feng se znova zasmeji,
"vi“vi ste pač mojster v takih stvareh, in končno
je vendar še vse bolj mikavno, če se ženska
brani ... Kako sladka je potem zmaga."
Hai-Feng se sklone še bolj k Jang-Piju ter mu
pošepeče čisto tiho: "Kmalu“Kmalu bo v vaši posesti."
 
V svojem srcu pa Hai-Feng ni tako trdno
Vrstica 809 ⟶ 810:
svile napolni dvorano. Drsajoči koraki pokvečenih, v črne atlase šolne obutih nog zaškripljejo
po vodu, in že stoje pred gosti v bokih
se zibajoča dekleta hiše "Trikratne“Trikratne sreče."
 
Hai-Feng izgine nevidoma na hodnik ter
Vrstica 826 ⟶ 827:
— toda potem se premisli in umiri.
 
"Ali“Ali boš sedaj ubogala?" Kljub notranjemu
nemiru izgovori Hai-Feng te besede počasi
in ledeno.
Vrstica 834 ⟶ 835:
stopnic, spreleti vse njeno telo. obupen trepet.
 
"Ne“Ne, umreti nočem!!"
 
Njen krik je tako strašen, tako ne več človeški.
Vrstica 989 ⟶ 990:
Tedaj se dvigne sredi med drugimi Kien-
Lung, ogorčeno protestirajoč proti taki postrežbi.
"Kje“Kje je vino?! Kje so dekleta?"
vpije razkačeno. Kaj takega se mu ni prigodilo
še nikjer. In končno, kje je senzacija, katero
Vrstica 1.025 ⟶ 1.026:
vpiti:
 
"Drugi“Drugi tudi! Drugi tudi! Dobro, ako mora
biti. Toda meni vendar le ne uideš, ti angelček,
hudiček, golobček ..."
 
Med tem, ko se Mavda dvigne, opotekajoč
Vrstica 1.035 ⟶ 1.036:
na tla ter zaspi.
 
"Bela“Bela naj pleše!" vpije z gornjeg.agornjega konca
Kien-Lung. Mavda se znova zdrzne in za trenutek
jo napolnita zopet strah in dvom. Ali
Vrstica 1.041 ⟶ 1.042:
se zopet umiri in potolaži.
 
"Le“Le še nekaj časa," si misli. "Le“Le še nekaj
časa, potem pride rešitev!" In s skoro nadčloveško
močjo se odmakne od črne stene, na
kateri se blešče zlati ornamenti ter prične v
Vrstica 1.075 ⟶ 1.076:
Lung pri Mavdi.
 
"Proč“Proč," šepeče, "vse“vse je pripravljeno!"
 
Bliskovito naglo potegne izza pasa drobno
Vrstica 1.085 ⟶ 1.086:
spusti navzdol. {{prelom strani}}
 
"Hitro“Hitro, hitro!" šepeče pridušeno Mavdi ter
jo vleče k odprtini. Toda Mavdi pohajajo zadnje
moči. Sedaj, ko je svoboda tako blizu, se
Vrstica 1.091 ⟶ 1.092:
nočejo več nositi.
 
"Naprej“Naprej, ali pa smo izgubljeni!" krikne
Kien-Lung še enkrat, skloneč se tesno k njej
ter jo skoro nezavestno dvigne na svoje roke.
Vrstica 1.107 ⟶ 1.108:
Takrat pa se začujejo iz neprodirne temine
nemirni udarci vesel. Po reki navzgor proti
"Trikratni“Trikratni sreči"sreči” drvi tajinstven šampan,
kakor bi ga gnal vihar. Zdi se, kakor da se
podi nad valovi sam črn vrag. Bliskovito šgigne
proti šampanu, v katerega sta stopila
Mavda in Kien-Lung, se obrne zopet vstran
ter zdrvi okrog ospredja "Trikratne“Trikratne sreče"sreče”
na drugo stran, odkoder vodijo stopnice v
notranjost.
 
"Naprej“Naprej!" kriči Kien-Lung. "Izdani“Izdani smo!"
Z vso močjo zgrabi vrvno lestvico, skušajoč
jo odtrgati, toda zaman; pusti jo, naj visi
Vrstica 1.126 ⟶ 1.127:
odrivajoč nemirne valove ...
 
Po stopnicah "Trikratne“Trikratne sreče"sreče” drvi navzgor,
v raztrgane cunje oblečena postava,
enooki berač, ki je z drugimi tovariši skupaj
Vrstica 1.139 ⟶ 1.140:
uho:
 
"Nijev“Nijev sin vam je na sledu! Skrivnost kralja
beračev je v nevarnosti. Nijev sin je v čolnu
"Trikratne“Trikratne sreče." Hitro, hitro, gospod! Ko
sem prišel, sta zbežala dva, nek moški in neka
ženska. Pri spominu vaših pradedov, vzbudite
se! Tu gre za življenje in smrt. Občestvo
beračev me pošilja k vam. Izgubljen ste,
ako ne ukrenete naglo, kar se še da ukreniti!"
 
Trudno se zgane Hai-Feng, dvigne glavo.
Vrstica 1.163 ⟶ 1.164:
beračev ni dosegla. To je Kien-Lung, odpeljujoč
mu belo ženo, določeno, da dvigne in
razširi slavo "Trikratne“Trikratne sreče"sreče” daleč po vsem
Kantonu ter tako dvigne Ilai-Fengovo premoženje
na doslej nedoseženo višino.
Vrstica 1.174 ⟶ 1.175:
divje nepopisno kletev.
 
== 5. ==
Holandski konzul na Šaminu, gospod van
Blankenstein ni malo začuden, ko začuje o
Vrstica 1.183 ⟶ 1.184:
Potem gre k oknu ter ga odpre.
 
"Nanu“Nanu!" vsklikne, ko pogleda na cesto ter
zagleda tri osebe, dva Kitajca ter žensko, ki
izgleda napol kakor Kitajka, napol kakor Evropejka.
Trenutek nato pa že začuje klic.
 
"Gospod“Gospod konzul, pomagajte! Tu je neka
ruska dama!"
 
Gospod van Blankenstein zastopa v Kantonu
tudi ruske interese.
 
"Trenutek“Trenutek," zakliče čakajočim, potem skoči
v sobo ter pozvoni slugi.
 
"Li“Li, hitro odpri vrata!"
 
V veliki samotni konzulovi sobi, ki je s svojimi
Vrstica 1.206 ⟶ 1.207:
strahu. Trudna, kakor je, se zlekne na stol
ter zapre oči. Hipoma pa plane kvišku. Kaj?
Ali je zopet v čolnu "Trikratne“Trikratne sreče," Hai-Feng, kdo kliče Hai-Fenga? S prestrašenimi
širokoodprtimi očmi se ozre okrog sebe.
 
Vrstica 1.214 ⟶ 1.215:
s čajem, naj ji ga ponudi.
 
"Ta“Ta šuft mi je že dolgo znan," vzklikne
konzul, "poizkusil“poizkusil je bil že nekoč prej ujeti
neko Evropejko, žal le, da se nam takrat ni
posrečilo dokazati mu tega, tokrat pa mislim,
da bo dokaz dovolj močan!"
 
Je-li zopet Mavdina razgreta glava kriva,
Vrstica 1.226 ⟶ 1.227:
Hai-Feng svoje služabnike tudi tu? Li tudi tu
ni varnosti? Preži mar tudi tu strahotna
Kina? ..."
 
Toda ko do smrti prestrašena dvigne svoj
Vrstica 1.232 ⟶ 1.233:
brezizrazen in kamenit, kakor poprej.
 
"Sanjala“Sanjala sem ... še vedno sanjam," si misli
Mavda ter vzdihne. Toda ko se sluga oddalji
iz sobe, se vendarle nagne h Kien-Lungu
in konzulu ter jima zašepeče:
 
"Hai“Hai-Feng je kralj beračev. Bodite oprezni!
Mogočnejši je, kakor vsi drugi v Kantonu.
Svoje ogleduhe ima povsod. Mogoče celo
tu ...!" {{prelom strani}}
 
Kien-Lung in konzul se zdrzneta, kakor
zadeta od električnega toka. Kien-Lung pozabi
na vse predpise olike, plane kvišku ter
krikne kakor besen. "Kralj“Kralj beračev! Hai-
Feng, kralj beračev! Zakaj nisem tega vedel
prej ... Iščem ga. Upropastil je mojo rodno
hišo! Častitljivi gospod Ni se nahaja v zaporu,
ker kralj beračev tako hoče! Dobiti ga
moram, če ne, umre moj oče!"
 
Tiho, skoro neslišno se odpro vrata. Vprašujoče,
Vrstica 1.256 ⟶ 1.257:
skozi odprtino v sobo.
 
"Kaj“Kaj prisluškuješ, mrcina?" zavpije konzul.
"Pojdi“Pojdi k vragu, sicer ti podkurim!"
 
Mavda se je pri tem znova prestrašila. Z
Vrstica 1.263 ⟶ 1.264:
ko so se že davno zaprla.
 
"Glejte“Glejte, tudi tu ima svoje ogleduhe! ..."
 
Toda konzul se je že pomiril. Zasmeje se:
 
"Ah“Ah kaj! Radovedni so le, vsi ti ljudje. Ta
sluga je že tri leta pri meni; kaj naj bi pri
meni vohunil za Hai-Fenga! Prazen strah!
Razburjena ste le."
 
"Trenutek“Trenutek, poskrbeti moram za okrepčilo!"
 
Konzul se zopet zasmeje.
Vrstica 1.279 ⟶ 1.280:
in Kien-Lung prvič zopet sama.
 
"Kako“Kako naj se vam zahvalim?" reče Mavda
ter prime Kien-Lunga za roko, katero izkuša
plaho odmakniti. "Za“Za vedno ostanem vaša
dolžnica. Stavili ste v nevarnost zame, za tujko,
svoje življenje, ljubi, dobri doktor."
 
Nemo zre doktor vanjo, z njegovih prs se
Vrstica 1.293 ⟶ 1.294:
končno osvobodi male, mehke, bele ženske roke.
 
"Saj“Saj! ... nisem mogel ... drugače! ... Tako
srečen sem bil, da ste poklicala ravno mene!"
jeclja ter zre sramežljivo preko nje v
praznino ... "Nepopisno“Nepopisno sem se bal za vas ves
čas od onega trenutka, ko sva se razstala."
 
S čudnim strahom ga posluša Mavda. Več
Vrstica 1.313 ⟶ 1.314:
narekuje besede:
 
"Ali“Ali vam smem biti sestra — hočete mi biti
vi brat, ljubi doktor?"
 
Tu se sklone njegova nežna, mlada glava k
Vrstica 1.322 ⟶ 1.323:
Vrata se odpro, konzul vstopil.
 
"Tu“Tu," reče, "nekaj“nekaj za srce in želodec!" ter
položi pred njiju taso s konjakom.
 
"Hvala“Hvala, srčna hvala," zajeclja Kien-Lung
trudoma ter vstane. "Če“Če mi dovolite, pridem
zopet, sedaj pa me kliče sinovska dolžnost.
Še to noč moram dobiti Hai-Fenga v svoje roke
ter osvoboditi očeta." Kien-Lung je zopet
oni stari energični dečko.
 
"Ne“Ne smem vas zadrževati," zašepeče Mavda
tiho, "upam“upam pa, da pridete kmalu zopet ...
in ... prosim vas, pazite nase!"
 
Še en poklon in doktor odide. Za njim zmaje
konzul z glavo.
 
"Človek“Človek si ni nikdar na jasnem pri teh ljudeh; čudno je to pleme."
 
== 6. ==
Skoro beli dan je že, ko stopi Kien-Lung na
ulico. Za njim stopa Šen-Ki kakor senca ...
 
"Kralj“Kralj beračev in Hai-Feng je ena in ista
oseba. Ne sme nam ubežati. V nekaj urah
mora biti naš, sicer je vse izgubljeno. Vzemi
Vrstica 1.351 ⟶ 1.352:
tako, da ne boš vzbujal pozornosti ter glej
skrbno, kdo bo vstopil in kdo izstopil iz hiše
"Trikratne“Trikratne sreče"sreče”; če zapaziš nekaj nenavadnega,
pridi mi povedat kolikor hitro mogoče.
Čas med tem porabim za to, da poiščem par
odločni mož. Pri mandarinih vem, da ne dobim
pomoči. Ti imajo pred kraljem beračev
več strahu, kakor pa on pred njimi!"
 
Šen-Ki prikima ter izgine v svitu ranega
Vrstica 1.378 ⟶ 1.379:
že od daleč priklanjata.
 
"Ah“Ah kaj," si misli Kien-Lung, "kaj“kaj se mi
more zgoditi. Čemu bi smatral vsakega človeka
za sovražnika." In končno mu tudi ne
preostaja drugega, kakor sesti v nosilnico.
Čas je dragocen. Čim hitreje ravna, tem več
Vrstica 1.471 ⟶ 1.472:
predno bo rešen.
 
To je torej "Hai“Hai-Fengova osveta! To je konec,
je slovo od očeta, od bele žene, katero
ljubi, od šteta ...
Vrstica 1.487 ⟶ 1.488:
Kralj beračev gre.
 
== 7. ==
... V kotu razpadlega dvorišča, v katerem
leži Kien-Lung privezan na križ, čakajoč
Vrstica 1.502 ⟶ 1.503:
Za njim se tiho oddrobi kamen.
 
"Jaz“Jaz sem, Šen-Ki," zašepeče glas."Bodite “Bodite
miren, gospod! Prepozno je bilo, nisem vas
mogel več posvariti. Takoj grem k Evropejcem! Bodite miren, rešili vas bomo!"
 
Še predno more Kien-Lung odgovoriti Šen-
Vrstica 1.520 ⟶ 1.521:
 
Vedno bolj neusmiljeno žge solnce na golo
kamenje in na na križ privezanega Kien-Lunga,
Lunga, katerega se polašča mrzlica. Njegove
misli se vedno bolj izgubljajo, vedno bolj ga
zapuščata upanje in mir. Ko je izgledalo,
Vrstica 1.585 ⟶ 1.586:
na Šamin ...
 
== 8. ==
Kien-Lung se prebudi. Prespal je cel dan,
celo noč in naslednji dan. Napolnjuje ga neskončna
Vrstica 1.601 ⟶ 1.602:
Kien-Lung k njej, jo prime za lepe bele
roke, jih položi na svoje ustnice ter šepeče:
"Rešila“Rešila ste me in sedaj sem vaš, z vsem srcem
vas ..."
 
"Rešitev“Rešitev za rešitev," odgovori Mavda
smehljaje. "Sedaj“Sedaj je zopet vse dobro. Vsa nevarnost
je preč. Ste dovolj močan? Ali vam
lahko pripovedujem?"
 
Kien-Lung prikima in Mavda začne:
 
"Celo“Celo mesto govori samo o tem, kaj se je
zgodilo, samo vi še ne veste. Hai-Feng je mrtev.
Dekleta so se mu uprla. Ko se je vrnil iz
onega dvorišča nazaj v hišo "Trikratne“Trikratne sreče,"
so ga prisilila pod Ču-Majinim vodstvom,
da je izpil čašo strupa. V ostalem: zunaj vas
čaka oče. Prost je!"
 
== 9. ==
Mavda in Kien-Lung sedita v veliki tihi sobi,
v katero sta bila stopila pt-Vič po onem begu
iz hiše "Trikratne“Trikratne sreče." Kien-Lung je
zopet zdrav in močan kakor je bil nekoč. Približal
se je trenutek ločitve, kliče ga dolžnost
Vrstica 1.634 ⟶ 1.635:
spregovori:
 
"Pripovedovati“Pripovedovati vam hočem svojo zgodbo,
dragi prijatelj. Dolžni sem storiti to."
 
In med tem, ko se sklone k njemu z obrazom,
Vrstica 1.643 ⟶ 1.644:
Tragedijo svojega mladega življenja.
 
== 10. ==
 
Bilo je kmalu na to, ko sem se vpisala na
Vrstica 1.672 ⟶ 1.673:
kmalu. Na pisalni mizi je ležalo njegovo pismo.
Na ovoju je! bilo z velikimi in odločnimi
črkami zapisano: "Mojim“Mojim ljubim."
 
Še danes vem na pamet, kaj je bilo v njem
napisano. "Spodili“Spodili so me," je stalo začetkoma,
"v“v omami sem si uničil življenje. Odpustite
mi. Za svoj greh sem se pokoril dovolj.
Živeli smo preko naših razmer. Skrbel sem za
Vrstica 1.706 ⟶ 1.707:
trepetal v strahu, da mi pridejo na sled,
ne bi bil več mogel živeti dolgo. Odpustite
mi!"
 
Tu je pismo končalo. Za nas pa je začela
Vrstica 1.760 ⟶ 1.761:
pretrgane čez sredino.
 
== 11. ==
V materini zapuščini nisem našla skoro nikakega
denarja. Mogla bi prodati nekaj
Vrstica 1.782 ⟶ 1.783:
trenutku me je nekdo nenadoma nagovoril:
 
"Milostiva“Milostiva gospodična, prosim vas tisočkrat
oproščenja. Imenujem se Murphy, baron Murphy.
Zamudil sem, žal, tu notri priložnost,"
pokazal je s prstom nazaj, "zato“zato vas moram
nagovoriti tukaj. Dovolite mi torej, da vam
pojasnim svoje zadevo, ki je čisto poslovnega
značaja."
 
Dvignila sem glavo. Njegov glas se mi je
Vrstica 1.795 ⟶ 1.796:
videti ...
 
"Ako“Ako mora biti," sem mu odgovorila, "zakaj“zakaj
ne?"
 
"Ali“Ali vam je prav, da se pogovoriva gredoč,
ali hočete, da sedeva?"
 
"Trudna“Trudna sem nekoliko," sem odgovorila,
"mogoče“mogoče se strinjate s tem, da sedeva na primerno
klop tu gori v vi tu pod starimi drevesi."
 
Ko sva sedla, je pričel brez posebnega uvoda:
 
"Reklo“Reklo se mi je, da ste v vsem seminarju vinajboljša
poznavalka kitajskega jezika. Tu
imam par dokumentov ..." odprl je svojo mapo
ter izvlekel par papirjev ... "katere“katere bi bilo
treba prevesti v angleščino. So to pisma, poročila
in druge take reči, ki so zame velikega
Vrstica 1.817 ⟶ 1.818:
prevajalko, bom za izgubljeni čas bogato odškodoval.
Če bi bila vi tako prijazna ter se
lotila te stvari, bi vam jih popolnoma zaupal."
 
To vse je bilo tak čudno in nenavadno. Ali
Vrstica 1.849 ⟶ 1.850:
 
Zaslužila ste si bogato nedeljski počitek,
milostiva," mi je rekel nato. "Delo“Delo je končano,
ali mi nočete morda izpolniti velike
prošnje? Zunaj na jezeru imam čoln, sem
namreč strasten veslar, ali bi se ne hoteli par
ur voziti z menoj?"
 
Ponudbo sem sprejela in naslednjega jutra
Vrstica 1.878 ⟶ 1.879:
Proti večeru sva se vrnila nazaj.
 
== 12. ==
Prvič po smrti mojih staršev sem se počutila
zopet veselo. Prvič je bil stopil v moje
Vrstica 1.916 ⟶ 1.917:
nama globoko priklonil.
 
"Kaj“Kaj naj to pomeni," sem vzkliknila, "kam“kam
ste mej pripeljal?"
 
"Ne“Ne bodite huda," je zašepetal baron ter
se sklonil k meni, "doma“doma ste — pri meni. Samo
trenutek čakajte, da vami povem."
 
Prijel je mojo roko med svoje ter mi jo poljubil.
"Ni“Ni mi bilo mogoče končati ta prekrasni
dan že sedaj. Odpustite mi tudi to samovoljnost.
Kakor vidite, je že vse pripravljeno
za sprejem." In pokazal mi je z desnico
na vrsto razsvetljenih oken. "Zrak“Zrak na jezeru
napravi človeku apetit. Pripravljen je mal
prigrizek." Stopil je korak nazaj, da mi pripravi
pot ter se globoko priklonil. "Ta“Ta dan
mi je prinesel toliko veselja, privoščite mi še
to ..."
 
Gledala sem ga še vedno prestrašeno in boječe.
Vrstica 1.969 ⟶ 1.970:
rekel nenadoma:
 
"Ali“Ali mi hočeš storiti veliko, res veliko uslugo.
Nikogar nimam, kateremu bi lahko tako
zaupal, kakor tebi. Ali bi ne hotela, ker
sem sam preveč zaposlen, potovati mesto mene
v Švico? Gre namreč za neko pismo, katerega
ne morem, zaupati pošti in katerega moram
dostaviti nekemu prijatelju v Bernu."
 
Vrgla sem se mu v naročje ter odgovorila:
 
"Zahtevaj“Zahtevaj od mene kar hočeš, za te storim
vse."
 
Tu je spreletel njegov obraz — komaj pozneje
Vrstica 1.986 ⟶ 1.987:
smehljaj.
 
"Odpotuješ“Odpotuješ lahko že jutri?" me je vprašal.
"Usluga“Usluga, ki mi jo napraviš, bo s tem dvakrat
tako velika. Mudi se in vsaka ura je dragocena."
 
Prikimala sem neizmerno srečna, da mu
Vrstica 1.995 ⟶ 1.996:
Bilo je že pozno, ko je odšel.
 
== 13. ==
Naslednje jutro sem se odpeljala, bogato
oskrbljena z njegovim denarjem. Pospraviti
Vrstica 2.023 ⟶ 2.024:
toda bila so zaklenjena.
 
"Kaj“Kaj hočete od mene," sem kriknila, "kdo“kdo
vam je dal pravico preiskovati me?"
 
"Brzojav“Brzojav iz Petrograda," mi je odvrnila
starka. "Dobila“Dobila sem ukaz, preiskati vas. Bodite
vendar pametna, gospodična. Ne preostaja vam drugega. Hočete, da vas preišče
moški? Vsa postaja je zastražena."
 
Solze onemogle jeze so mi napolnile oči.
Vrstica 2.038 ⟶ 2.039:
mirno, posadeč me na stol:
 
"Pomirite“Pomirite se najprej, gospodinčna! Ne morem
vam pomagati. Vzemite denar le nazaj.
No, ali že lahko začnem?"
 
Ni ji bilo treba iskati dolgo, kmalu je našla
Vrstica 2.062 ⟶ 2.063:
Ko smo dospeli v Petrograd, sta me orožnika
odvedla naravnost pred preiskovalnega
sodnika. Ko so se zaprla z.aza menoj težka vrata
sodnijskegaj poslopja, sem mislila, da skoprnim
od sramu in bolečine. Kakor sem se
Vrstica 2.071 ⟶ 2.072:
je bilo le še vprašanje nekaj minut.
 
== 14. ==
Sodnik me je sprejel v veliki, svetli sobi. Izza
svetlikajočih se naočnikov so zrle name
Vrstica 2.082 ⟶ 2.083:
stol.
 
"Torej“Torej tu ste končno," je rekel. "Bilo“Bilo bi
pač bolje, da bi si bila prihranila to dolgo pot
do meje. Sicer pa bodimo kratki, kaj ne? Govoriti
hočeva odkrito. Torej," pri tem je vstal
ter stopil bližje k meni, "kdo“kdo vam je dal dokumente,
tajno pogodbo, katero je izmaknil
vaš oče v zunanjem ministrstvu, predno si je
vzel življenje?"
 
Planila sem kvišku, kakor zadeta od strele.
 
"Kakšne“Kakšne dokumente?" sem zajecljala,
"meni“meni ni ničesar znanega o kakih dokumentih."
 
"Pomirite“Pomirite se, prosim. Scen ne bova vprizarjala.
Zberite vendar svoje misli."
 
"Meni“Meni ni resnično ničesar znanega o kakih
dokumentih," sem vzkliknila prestrašeno in
švignila mi je v glavo vsa kri.
 
Vrstica 2.106 ⟶ 2.107:
zresnil.
 
"Škodovala“Škodovala boste le sama sebi, če boste
neodkritosrčna. Govoriti hočem z vami čisto
jasno. Preiskava radi tatvine tajnih dokumentov
Vrstica 2.120 ⟶ 2.121:
preskrbela? Tekom dobre pol ure so bile obveščene
o vašem begu vse obmejne postaje. S
kakšnim uspehom, vidite sama. Tu," in udaril
jej z roko po papirjih, ki so ležali pred njim
na mizi, "so“so dokumenti. Kje smo jih našli, mi
vam ni treba praviti."
 
Planila sem kvišku, se z negotovimi koraki
opotekla proti pisalni mizi ter pogledala.
 
"To“To vendar ni mogoče!" sem kliknila. "To“To
je blazno!"
 
"Prosim“Prosim vas ponovno: bodite mirna!" Sodnikov
glas je postal raskav. "Nisva“Nisva še končala.
Kar hočemo vedeti od vas je sledeče:
Vaš oče je, kakor smo izvedeli že iz njegovega
Vrstica 2.138 ⟶ 2.139:
nekemu neznanemu agentu; in vi ste sedaj
osumljena, da ste hotela v službi tega agenta
spraviti čez mejo njihov prevod." Njegov
glas se je dvignil." Kdo je ta mož, katerega
orodje je bil najprej vaš oče in ste sedaj
še vi? Nimamo ga še, toda imeli ga bomo
Vrstica 2.145 ⟶ 2.146:
delo olajšate in okrajšate. Povejte nam ime
tega agenta. Obvezujem se, da vam za to iz
prosim na najvišjem mestu pomiloščenje!"
 
Po moji glavi so se podile misli, kakor blazne
Vrstica 2.151 ⟶ 2.152:
strašno spoznanje. Vse se je zvrtelo pred menoj.
 
"Zakaj“Zakaj gre v teh dokumentih?" sem prosila
sodnika, komaj šepetajoče. Sodnik me je
pogledal z dolgim preizkušajočim pogledom.
 
"Ali“Ali res ne veste, da je to dokument tajne
pogodbe s Kitajsko," je rekel počasi. "Vi“Vi
vendar govorite kitajsko?"
 
V tem trenutku mi je bilo vse jasno. Kako
Vrstica 2.170 ⟶ 2.171:
ramo.
 
"Priznajte“Priznajte. Povejte njegovo ime. Ni vreden,
da ga branite!"
 
Že sem odprla usta, da izdam ime svojega
Vrstica 2.180 ⟶ 2.181:
njegova žena pred Bogom. Ljubila sem ga.
 
"Govorite“Govorite, no, govorite vendar," je silil sodnik
z vedno ostrejšim glasom.
 
"Jaz“Jaz... ga ne izdam!" sem vzkliknila še
z zadnjo močjo ter padla v nezavest.
 
Vrstica 2.226 ⟶ 2.227:
kakor je bil vedno, umrl. {{prelom strani}}
 
== 15. ==
Čez leto dni — kajti bila sem pomiloščena
— so se zopet odprla vrata ječe in bila sem
Vrstica 2.281 ⟶ 2.282:
stal tudi pred portalom.
 
"Baron“Baron Murphy je doma, kaj ne?" sem
vprašala težko sopeč.
 
"Kaj“Kaj mu hočete?" pogledal me je od nog
do glave. "Gospod“Gospod baron ima družbo."
 
"Pustite“Pustite me k njemu!" sem ga prosila.
"Govoriti“Govoriti moram ž njim. Ali me ne poznate
več?"
 
Njegov blaziran obraz je spreletel ironičen
nasmeh. "Moj“Moj Bog, kako naj bi si zapomnil vse ..."
 
Takrat me je obšel srd. Sunila sem ga s
Vrstica 2.306 ⟶ 2.307:
dvorane.
 
"Jonny“Jonny!" sem kriknila v strahu in veselju
trepetajočega srca. "Jonny“Jonny!"
 
Vzkliki, smeh, zvenčanje čaš in vsa zabava,
Vrstica 2.313 ⟶ 2.314:
in vtihnilo. Vse oči so se ozrle vame.
 
"Aha“Aha! Jonny je prišel pod pantofel! Jonny
je morganatično poročen! Jonny ima zatajene
otroke!" so kričali pijani moški glasovi.
"Jonny“Jonny ne delaj se nedolžnega!"
 
Sunkoma se je Jonny dvignil. Njegov obraz
Vrstica 2.322 ⟶ 2.323:
je z lahnimi koraki.
 
"Sluge“Sluge imajo ukaz, da ne puste v palačo
nikogar brez prednaznanila. Vdrla ste v tujo
hišo, madame. Prosim, kaj želite?"
 
Ali je to Jonnyjev glas? Glasno, da so jih
Vrstica 2.330 ⟶ 2.331:
besede. Spreletela me je groza.
 
"Jonny“Jonny," sem zašepetala, "Jonny“Jonny, ali me
res ne poznaš več? ... Jonny, odpusti mi, čisto
zmešana sem, taka bi ne smela priti sem.
Nisem vedela, da imaš družbo. Pred temi tujimi
ljudmi ne bi smela govoriti. Jonny toda
— sedaj sva sama ...!"
 
Stala sva ob strani, poleg vrat proč od družbe,
Vrstica 2.341 ⟶ 2.342:
dnevni red.
 
"Jonny“Jonny, eno celo dolgo leto so postopali z
menoj kakor z zločinko, zaprto so me imeli
v ječi! Da rešim tebe, sem prevzela kazen
Vrstica 2.349 ⟶ 2.350:
pravijo sodniki. Ali si res ti zakrivil smrt mojega
očeta? Vedeti moram, Jonny, radi najine
ljubezni moram vedeti!"
 
Le s težavo sem se držala pokonci, da se
Vrstica 2.362 ⟶ 2.363:
kakor meč oster glas.
 
"Kaj“Kaj hočete pravzaprav od mene?" je rekel
ta glas. "Saj“Saj vendar še ni Pust. Vi me najbrže
zamenjujete. Jaz ne spadam med vaše
oboževalce. Ne počenjajte neumnosti! Odstranite
se prostovoljno, sicer... Bo mi jako
žal, toda moral bom poklicati sluge ter jim
zaukazati, da vas postavijo pred vrata!"
 
Iz mojih prs se je izvil strašen, obupen
Vrstica 2.374 ⟶ 2.375:
vse tiho.
 
"Tako“Tako govoriš ti z menoj?" sem kriknila
ter se opotekla nazaj. "Z“Z menoj, ki sem se
žrtvovala zate ...!! Ki sem nosila pod srcem
tvojega otroka!! Ti, sedaj vem vse. Sedaj mi
Vrstica 2.384 ⟶ 2.385:
svoje umazane cilje in me hoče sedaj vreči od
sebe. Čujte me vi vsi, da izveste pri komu ste
v gostih!"
 
S par divjimi skoki sem bila sredi sobane.
Dvignila sem roko proti njemu.
 
To je oni zločinec, ki je ukradel tajne, dokumente! To je mož, katerega išče pravica!" {{prelom strani}}
 
Pretekel je še trenutek globoke tišine, potem;
Vrstica 2.395 ⟶ 2.396:
Jonnyjev glas.
 
"Dragi“Dragi gospodje, prosim vas oproščenja.
Takoj pokličem sluge na odgovor. Pustili so
mi v hišo nesrečno, blazno žensko!"
 
"Jaz“Jaz nisem blazna!" sem kriknila v grozi.
"Ako“Ako nočete biti njegovi sokrivci, potem mu
ne verujte!"
 
Tedaj me je nenadoma nekdo zgrabil za
ramena. "Ven“Ven punčara!" mi je zadonelo na
uho. Bil je Jonnyjev glas. In potem sem se
opotekla pod sunkom močne roke v kot ter se
Vrstica 2.412 ⟶ 2.413:
kakor v sanjah.
 
"Gospodje“Gospodje, predlagam, da se povrnemo k
dnevnemu redu!" je zaklical nek glas, bil je
Jonnyjev. Začuli so se zopet prejšnji veseli
glasovi, začul se je smeh, pomešan z zvenčanjem
Vrstica 2.419 ⟶ 2.420:
sklonil nekdo k meni.
 
"Saj“Saj ti vendar nisi pijana!" je rekel pijan
glas. "To“To je vse skupaj neumnost. Veš, ha ha
ha ... pijani so, kakor živina. Ti in jaz ...
midva sva še edina trezna. Pridi, pij!"
 
S poslednjo močjo, ki mi je še ostala, sem
Vrstica 2.441 ⟶ 2.442:
v temno noč ...
 
== 16. ==
O tej noči ne vem danes ničesar več. Bolečina
je bila prevelika, zato je zamorila vse.
Vrstica 2.485 ⟶ 2.486:
vedela.
 
"... Danes se je zgodilo, česar sem se bal.
Minister je nenadoma zahteval kitajski tekst
tajne pogodbe. Iskali so ga, pa ga seveda niso
Vrstica 2.498 ⟶ 2.499:
na svojo čast!
 
"... Minister me je poklical k sebi. Dokumenta
še niso našli. Jaz sem odgovoren zanj.
Zahteval je od mene pojasnila, toda dati mu
ga nisem mogel.
 
"... Danes so me odpustili! Po tridesetletnem
zvestem delu so me spodili kakor navadnega
ničvredneža. Tega ne preživim ... Tako
Vrstica 2.510 ⟶ 2.511:
mislil na to poprej?!
 
"... Kako težko mi bo ločiti se od njih ...
Ali druge rešitve ni! Mora se zgoditi ..."
 
Dnevnik mi je padel iz rok in vse moje telo
Vrstica 2.528 ⟶ 2.529:
davno pred katastrofo, sledeče poglavje:
 
"Od“Od našega pekinškega poslanika je prišlo
danes na naš urad daljše pismo. Iz njega
sem si izpisal par stvari, ker so se mi zdele silno
Vrstica 2.563 ⟶ 2.564:
skrbi bi bilo potem konec. Kdor bi dvignil
zaklad sabanske kraljice, bi bil gotovo najbogatejši
človek na svetu ..."
 
Odložila sem knjigo. Polastile so se me
Vrstica 2.632 ⟶ 2.633:
pritisne na svoje ustnice.
 
"Hočem“Hočem vam biti brat!" zajeclja končno
— in njegove enostavne besede zvene kakor
zakletev.
Vrstica 2.639 ⟶ 2.640:
lepo, z zlatimi lasmi obkroženo, glavo:
 
"Za“Za vedno ... ljubi, dragi brat!"
 
== 17. ==
S ceste iz Čeng-Čoua v Kai-Feng-Fu se
dvigajo oblaki prahu. Po njej se pomika
Vrstica 2.664 ⟶ 2.665:
je za roko ter ji rekel:
 
"Ali“Ali mislite že na slovo, gospodična Mavda? Veselite se, kajne, da se me kmalu iznebite?"
 
In ko ga je pogledala Mavda vzdramljena
Vrstica 2.670 ⟶ 2.671:
pogledom, je govoril dalje:
 
"Eno“Eno vprašanje mi morate še dovoliti, gospodična
Mavda. Ne razumite me krivo! Mojemu
očetu so poravnali iz zapuščine kralja
beračev vso škodo, ki jo je utrpel, sodišče je
določilo tako. Bogat je kakor poprej, ž njim
pa tudi jaz. Ali mi hočete ..." in obstal je
sredi stavka, ne da bi vedel, kako naj nadaljuje.
 
"Rad“Rad bi vam vašo nalogo ... olajšal ...
kolikor mi je pač mogoče. Ali mi dovolite ...
ali mi dovolite ... da vam pomagam?"
 
"Moj“Moj ljubi, dragi prijatelj!" Mavda je naglo
vstala, stopila k njemu ter mu ponudila
roko. "Kako“Kako dober ste." Potem je po kratkem
premišljevanju nadaljevala: "Drugače“Drugače ne
morem — in tudi nočem: Vašo ponudbo
sprejmem. Stavim vam samo en predpogoj,
od katerega ne odneham: Vi morate z menoj,
dragi prijatelj!"
 
K sreči je v naslednjem hipu potrkal na
Vrstica 2.722 ⟶ 2.723:
ure ni nihče spregovoril besede.
 
"Dolgo“Dolgo pač ne more več trajati," pripomni
sedaj Kien-Lung tolažilno Mavdi.
 
Nenadoma se konzul hitro okrene.
 
"Ta“Ta-le stolp, ki se dviga v daljni pred nami,
bo najbrže zvonik misijonarjeve cerkve!
Upam, da je pater prejel naše obvestilo."
 
Iz mraka se odraža nizko, v kitajskem stilu
Vrstica 2.754 ⟶ 2.755:
pa stoji veliko razpelo.
 
"Oprostiti“Oprostiti morate moji skromni postrežbi,"
vzklikne pater Volfgang z globokim, polnim
glasom. "Ne“Ne morem vam povedati, kako se
veselim vašega poseta."
 
Med tem, ko se lotijo Mavda, Kien-Lung in
Vrstica 2.766 ⟶ 2.767:
da bi se poznali že leta in leta.
 
"Evropejci“Evropejci pridejo semkaj zelo poredko.
Tudi odkar je otvorjena nova železniška proga
Peking-Harkov, se v tem oziru ni mnogo
obrnilo na bolje. Kakor vidite," je pokazal
smehljaje sam nase, "sem“sem postal tudi jaz že
na pol Kitajec."
 
In potem pripoveduje z vidnim ponosom in
udobno gostobesednostjo o svojem delu.
 
"Tu“Tu zadaj za hišo leži šola. Jutri, ko se naspite,
vam jo pokažem. Pomislite, poseča jo
že krog šestdeset kitajskih otrok. Ravnokar
Vrstica 2.833 ⟶ 2.834:
Toda, kaj sem hotel reči: zadnji potomec te
nekdaj tako cvetoče občine živi še dandanes.
To je prastar mož, tako star*, da nihče ne more
z gotovostjo trditi, kdaj je bil rojen. Vsi
so ga poznali, že očetje davno dorastlih sinov,
Vrstica 2.864 ⟶ 2.865:
iskreno, kakor pa mogoče jaz svojega. Njegovo
ljudstvo so brezkončne trume mrtvih, njegovo
kraljestvo je velika preteklost." {{prelom strani}}
 
Med patrovim pripovedovanjem so že davno
Vrstica 2.872 ⟶ 2.873:
pripovedovati sam, ne da bi ga bili zato naprosili.
 
"Ker“Ker se za privatno rabo pečam tudi z židovsko
zgodovino," je rekel končno konzul,
ko je pater prestal, "me“me bo zelo veselilo, ako
nam poveste še kaj več o tem starcu, pater
Volfgang."
 
"Več“Več vam o rabiju pri najboljši volji ne
morem povedati," je vzkliknil pater ter se z
veliko slastjo lotil vkuhanega sadja.
 
"Ali“Ali niste nikoli slišali, da se nahajajo v
židovski cerkveni občini stari manuskripti velike
zgodovinske vrednosti?"
 
"Moj“Moj Bog ... govori se mnogo. Res je, pripovedka
o tem se je vzdržala še do dandanes.
Mogoče je tudi nekaj resnice na neumnem
Vrstica 2.897 ⟶ 2.898:
radi napetega razmerja med nama.
Vse kar morem storiti je to, da vam preskrbim
Kitajca, ki vas popelje do razvalin."
 
Zunaj na vratih zadoni zvonec. Pater vstane. —
 
"Gotovo“Gotovo me kličejo h kakemu bolniku. —
Kitajci smatrajo vsakega Evropejca za zdravnika
in tako jim moram biti hočeš nočeš ne
le duševni, ampak tudi telesni zdravnik. Oprostite
mi, da vas zapuščam."
 
V naslednjem trenutku so ostali Mavda,
Kien-Lung in konzul sami.
 
"Kako“Kako naj se približamo starcu?" reče
Mavda, ko se zapro vrata za misijonarjem.
 
Konzul gleda zamišljeno pred se. "Mogoče“Mogoče
je, da bi si jaz mogel pridobiti rabijevo zaupanje,"
reče konzul po dolgem premišljevanju,
"po“po rojstvu sem Žid in poleg tega še iz
Amsterdama, ki slovi po vsem svetu po svoji
najostrejši ortodoksnosti. Jaz sam nisem bil
Vrstica 2.925 ⟶ 2.926:
do uspeha.
 
== 18. ==
Pater je sam nadziral priprave ekspedicije.
Osedlanih in pripravljenih je stalo troje
Vrstica 2.948 ⟶ 2.949:
nasip in v njegovi bližini zidove prastarega,
razpadlega židovskega templja. Vodnik je
pridi*žalpridržal konja ter obstal.
 
"Tu“Tu gori se nahaja koča," je vzkliknil vodnik.
"Če“Če jahamo naprej, motimo častitljivega
očeta."
 
Solnce je pričelo že pripekati, zato so zajahali
Vrstica 2.958 ⟶ 2.959:
ter privezali konje ob njegovo deblo.
 
"Idite“Idite z Bogom," je rekla Mavda, skoro trepetajoč
od nemira in pričakovanja ter stisnila
konzula za obe roki.
 
"Vse“Vse moje življenje je odvisno od vašega
uspeha. Nikoli ne bom pozabila usluge, katero
mi storite."
 
Konzul je pogledal v stran, z enim samim
Vrstica 2.971 ⟶ 2.972:
slišati njegovih besed.
 
"Z“Z menoj lahko razpolagate ... do groba,
gospodična Gregaardova ..." je rekel tiho.
Mavda je občutila na svoji roki njegov vroč
poljub. V naslednjem trenutku pa je konzul
že izginil.
 
"Tudi“Tudi on! ..." je mrmrala natihoma, "ali“ali
moram prav vse onesrečiti? Jaz, ki niti sama
sebi ne pripadam ..." Toda že v naslednjem
hipu se je vzravnala. Kien-Lung je opravil
svoje delo pri konjih ter se ji približal, iščoč
Vrstica 3.038 ⟶ 3.039:
kup razvalin. Prevzet od neizmernega,
vedno naraščajočega hrepenenja, zbere
vse svoje sile. Tod.aToda že ob prvem koraku mu
zastane noga. Gori na kamenju poleg koče
se je nekaj zganilo. Sključena človeška postava,
Vrstica 3.057 ⟶ 3.058:
dvignjeno kvišku, oči obrnjene proti solncu, stopa vedno bližje.
 
"Abasver“Abasver!" vzklikne konzul neslišno.
 
To je Ahasver, mož, ki je star tisoč let in
Vrstica 3.069 ⟶ 3.070:
očmi je — slep.
 
"Kdo“Kdo si?!" vpraša globok glas.
 
Glas govori kitajsko, toda ta kitajščina je
Vrstica 3.075 ⟶ 3.076:
več ne rabi.
 
"Kdo“Kdo te je poslal na pot k rabiju ...?"
 
"Žid“Žid sem!" jeclja konzul. Nič boljšega mu
ne pade na um.
 
Vrstica 3.083 ⟶ 3.084:
zaigra vesel nasmehljaj.
 
"Žid“Žid iz zemlje belih si ...?" mrmra starec.
"Torej“Torej pojdi z menoj, ako si žid!"
 
Kakor sen se zdi konzulu vse, kar se zgodi
Vrstica 3.109 ⟶ 3.110:
živeli nekoč, pred davnimi stoletji.
 
"Sedi“Sedi!" reče globok brezčasen rabijev glas.
 
"Sedi“Sedi! mirno, da te Lahko opazujem!"
 
Suha, koščena rabijeva roka se dotakne
Vrstica 3.117 ⟶ 3.118:
da bi ga božal mrzel veter.
 
"Odkod“Odkod prihajaš?"
 
"Eden“Eden Židov iz Amsterdama sem!" reče
konzul.
 
"Poznam“Poznam Žide v Amsterdamu. O njih sem
čital nekoč pred leti in leti, ko moje oči še niso
bile mrtve, kakor so sedaj. Ohranili so
še pravo staro vero. Med njimi ni nikogar, ki
bi bil nepošten. Toda," rabijev glas se dvigne
ter zadoni tako močno, da napolni vso kočo,
"da“da te popolnoma spoznam, govori mi v
jeziku očetov besede izpovedi!"
 
In s pobožnostjo, katere že od svojih detinskih
Vrstica 3.141 ⟶ 3.142:
stoji pred njim kakor prikazen domišljije.
 
"Moj“Moj brat si!"
 
In rabijev obraz spreleti zopet smehljaj
sreče.
 
"Sedaj“Sedaj mi povej, kaj iščeš?"
 
== 19. ==
Širok in rumen leži veletok Hoangho v poldanski
vročini. Njegova površina izgleda kakor
Vrstica 3.182 ⟶ 3.183:
templja. Toda nič se ne gane.
 
"Konzula“Konzula ni dolgo nazaj," reče Mavda.
"Idimo“Idimo, doli!"
 
Potem sedita zopet v senci mogočnega drevesa,
Vrstica 3.194 ⟶ 3.195:
in iz oči odseva tajinstven strah.
 
"Jaz“Jaz domov ... Prosim lepo, domov ... Tu
duhovi ..." jeclja vodnik, kazoč z roko proti
razvalinami. "Povsod“Povsod strahovi tu!"
 
Mavda plane kvišku ter ga pogleda s prodirajočim
Vrstica 3.202 ⟶ 3.203:
korak za korakom.
 
"Ti“Ti ostaneš tu tako dolgo, kakor bom jaz
hotela! Če tvoji duhovi ne store meni nič žalega,
potem tudi itebi ne store, maski!"
 
In vodnik se vrže na tla, se stisne skupaj,
Vrstica 3.228 ⟶ 3.229:
Kakor da razume njen pogled in v njem
zakrito vprašanje, spregovori Kien-Lung s tihim
glasom: "Še“Še pol ure! Če tudi v tem času
ne pride, potem moramo ponj! Dalje ne smemo
čakati!"
 
In potem spreleti tudi njegov obraz tajna
groza.
 
== 20. ==
— V koči sredi razvalin vlada mir. V enem
kotu sloni konzul, v drugem pa od plamenov
Vrstica 3.243 ⟶ 3.244:
večnosti:
 
"Pravo“Pravo pot greš, brat, ko iščeš znamenja
preteklosti. Večjega pomena kakor za druge
ljudi, je preteklost za nas Žide, ker v njej
Vrstica 3.257 ⟶ 3.258:
Poslušaj, brat, kar ti moram povedati,
predno odidem s tega sveta. Poslušaj to, kar
ne sme umreti z menoj!"
 
Rabijeva glava, obkrožena z dolgimi lasmi
Vrstica 3.267 ⟶ 3.268:
v stoletja, v temino časov, v večnost? ...
 
"... Ali vidiš, brat, tempelj iz mramorja
in zlata, tempelj svetega mesta Jeruzalema?
Vidiš plamteti ognje na stopnicah, krog katerih
Vrstica 3.283 ⟶ 3.284:
po ulicah ves narod?
 
"Brta“Brta, kraljica iz jutrove dežele, sabanska
kneginja prihaja danes! Tisoč dromedarjev
nosi njene zaklade; zlato, drago kamenje in
Vrstica 3.290 ⟶ 3.291:
napolnjujeta ves svet.
 
"In“In kralj ji gre naproti. Pred njim se razgrinja
ljudstvo, klanjajoč svoje glave pred
njegovim čelom, hišo modrosti.
 
"Poslušaj“Poslušaj brat, kaj pravijo stara pisma! Tu
so vrata Jeruzalema ... Pod njihovimi oboki
stoji kralj. Oblaki prahu se dvigajo po poti iz
puščave.
 
"Pred“Pred vsemi dirja na belem dromedarju
kraljica. Prastari slonovini je podobna njena
koža, črni kakor noč so kodri, ki ji obkrožajo
Vrstica 3.309 ⟶ 3.310:
na čelo in ljudstvo vzkipi od veselja.
 
"Za“Za njo se ustavi sijanja čreda dromedarjev
in konj, tovornih in jezdnih živali, in njeno
spremstvo razklada zaklade jutrove dežele
ter jih polaga pred kralja.
 
"Toda“Toda ljudstvo ne gleda nanje, ono vidi
samo njega, kralja Judov, in njo, kraljico iz
Ofira, ki si gledata v oči — veliki človeški
par, sreče pijane bodočnosti ...
 
"... In na postelji izpolnitve leži kraljica.
Ob njenih nogah sedi kralj s psaltrom v roki.
Poje ji pesem hvaležnosti, pesem ljubezni:
"Glej“Glej, moja prijateljica, ti si lepa! Glej,
lepa si! Tvoje oči med tvojimi črnimi kodri,
so kakor oči golobic. Tvoji lasje so, kakor
Vrstica 3.337 ⟶ 3.338:
srni, ki se paseta med vrtnicami. Ko se
dan ohladi in izginejo sence, bom šel k gori
mirte in k hribu kadila."
 
"In“In ona mu odgovori:
 
In ona mu odgovori:
 
"Kakor“Kakor jablan med divjim drevjem, je
moj prijatelj med sinovi. Sedim v senci in
sladek je sad. Pelje me v vinsko klet in ljubezen
Vrstica 3.349 ⟶ 3.350:
in streže z jabolki, ker bolna sem od
ljubezni. Njegova levica leži pod mojo glavo,
a njegova desnica me boža." {{prelom strani}}
 
"In“In potem gre noč svojo pot in ure beže.
Žari se jutro in kraljica reče tiho: "Tvoj“Tvoj in
moj sin, moj najdražji, bodi največji med
smrtniki. Tvoja vera je postala moja vera,
Vrstica 3.358 ⟶ 3.359:
Gospodovo državo čez ves svet. Toda, on naj
ne bo le največji med smrtniki, ampak tudi
najbogatejši izmed vseh|! Tvoja moč in moje
zlato naj mu gradita pot do višine vseh višin.
... jegova naj bo skrivnost, ki je ostala do
danes skrita vsem smrtnikom razen mene in
velikega duhovna boga Baala. Zaklad Ofira,
moj najdražji, pripada najinemu sinu."
 
"In“In kraljica vzame s svojega vratu verižico
z majhnim zlatim obeskom, ga sname z nje
ter ga izroči kralju Salomonu. Njen glas objame
nenavadna bolest: "Nihče“Nihče ne ve, če ga
bova mogla braniti najinega sina, dokler ne
bo tako močan, da sam lahko zgradi državo.
Vrstica 3.374 ⟶ 3.375:
sinu, to, kar ti izročam, ako izveš, da sem
odšla k očetom, predno je prišel čas. Bodi mu
oče, ako pride k tebi."
 
In potem poljubi kralj Salomon kraljici oči,
Vrstica 3.380 ⟶ 3.381:
tudi njemu postane nenadoma tesno pri srcu.
 
"To“To so kraljeve besede, katere je zapisal,
predno je umrl on sam in ž njim njegov sij.
Poznam jih, kakor samega sebe, kajti prečital
Vrstica 3.397 ⟶ 3.398:
večnega miru. Truden sem, brat, zato ne
smeš več čakati dolgo na kraljičino svetinjo.
Ob moji smrtni uri jo prejmeš iz mojih rok!"
 
== 21. ==
Preko pokrajine zapiha mrzel večerni veter.
Kien-Lung se zdrzne, pogleda Mavdo,
Vrstica 3.409 ⟶ 3.410:
konja za uzdo ter se mu požene na hrbet.
 
"Veletok“Veletok ...", kriči, "veletok“veletok!!"
 
"S“S konja, pasji sin!" zagrmi Kien-Lung ter
zgrabi za uzde vedno bolj nemirne konje.
 
"Da“Da, je to veletok. Podrl je nasipe in sedaj
drvi preko dežele.
 
Vrstica 3.432 ⟶ 3.433:
rumena reka skozi odprtino v nizko dolinsko ozemlje. Kmetje niso pazili dovolj na izjedene
nasipe, čutili so se preveč varne in sedaj
so izgubljeni! Dolg.aDolga leta jim je reka prizanašala,
zato so mislili, da jim ne more nikoli
več škodovati.
Vrstica 3.473 ⟶ 3.474:
blesk preleta starčev vpadli obraz.
 
"Moja“Moja ura je prišla, brat!" Njegov glas je
miren kakor Vedno.
 
"Veletok“Veletok prihaja pome, kakor je prišel, nekoč
po tempelj! Moj čas je dokončan. Brat,
reši se!"
 
Konzul plane kvišku. Dovolj dolgo je že na
Vrstica 3.485 ⟶ 3.486:
dežele.
 
"Pojdite“Pojdite!" vzklikne obupno. "Brez“Brez vas ne
grem od tu!"
 
Toda starec je nepremičen. Njegovo obličje
Vrstica 3.492 ⟶ 3.493:
zro v neskončnost.
 
"Gospod“Gospod Sabaot!" jecljajo njegove stare,
ovele ustne ... "vzemi“vzemi me k sebi!"
 
Že pronicajo prvi curki vode skozi stene v
Vrstica 3.500 ⟶ 3.501:
objemom ...
 
"Pojdite“Pojdite!" krikne konzul še enkrat ter plane
k starcu.
 
Vrstica 3.515 ⟶ 3.516:
kakor da hoče objeti prihajajočo smrt. {{prelom strani}}
 
"Gospod“Gospod, vzemi me k sebi! Domov v tvoje
kraljestvo hočem ... Tako truden sem!"
 
Potem se zgrudi z zamolklim vzdihom na
tla.
 
== 22. ==
Skozi naraščajoč vodo cepetajo z biči priganjam
konji, se upirajo, postavljajo na zadnje
Vrstica 3.542 ⟶ 3.543:
Toda znova se upro kanji. Pred njimi, med
njimi in templjem v razvalinah drve valovi,
valovi nemirno vodovje, iz katerega se dvig.adviga,
kakor samoten otok samo se koča, in nad njo
ostanki razpadlega svetišča.
Vrstica 3.575 ⟶ 3.576:
čuti, kaj mu hočejo povedati:
 
"Odpusti“Odpusti moj brat! Obesek ... skrivnost ...
besede kraljice ... Na mojih prsih... tu ...
Vzemi ga s seboj... Izpolni hrepenenje ... Ti
si vreden ... Živi! Pusti me tu ...!"
 
In rabijeva onemogla, koščena roka se oklene
Vrstica 3.584 ⟶ 3.585:
In, ko najde konzulova roka končno zlato
skrivnost tisočletij spreleti rabijev obraz
smehljaj poslednje rešitve. Še enkrat poslednjiWatposlednjikrat
razpre svoje roke in potem zaspi v
poslednje spanje.
Vrstica 3.642 ⟶ 3.643:
med ljudi.
 
"Naprej“Naprej, rešite nasip! Sicer je vse izgubljeno!" Kriči konzul, da mu že skoraj pohaja
sapa. "Naprej“Naprej! Kdo mi sledi?"
 
Med množico se pojavi nemirno valovanje.
Vrstica 3.656 ⟶ 3.657:
zopet tisoči ...
 
== 23. ==
Na razjedenem nasipu mrgoli kakor v
mravljišču. Tisoče rumenih teles cepeta po
Vrstica 3.686 ⟶ 3.687:
globoko v notranjščini ... za gorami.
 
"Pot“Pot k zakladu sabanske kraljice!" vzklikne
Mavda.
 
"Pot“Pot v Ofir!" {{prelom strani}}
 
== 24. ==
 
Preko hribovja, globoko v sredini portuglaske
Vrstica 3.705 ⟶ 3.706:
eden izmed jahalcev.
 
"Visoka“Visoka kopa pred nami mora biti Fura,"
reče. To je konzul, a oba ostala, ki stojita poleg
njega, sta Mavda in njen zvesti Kien-
Lung.
 
"Glejte“Glejte, konzul, zemljevid je pravilen," se
smeji Mavda veselo. "Skoro“Skoro dospemo na cilj.
Ali se ne kesate, da ste žrtvoval zame vaš
enoleten dopust?"
 
"Tega“Tega ne bi storil niti tedaj, če ne bi našli
tukaj drugega, kakor par zamazanih zamorskih
bajt, gospodična Mavda. Kamor greš ti,
hočem iti tudi jaz! Ne stoji mar tako zapisano
v knjigi Rutovi?"
 
Hoče se pošaliti, toda njegova šala zveni
preveč prisiljeno, zato govori hitro dalje, obračajoč pogovor v drugo smer.
 
"Kako“Kako frivolna je včasih igra usode. Nešteto
raziskovalcev se je trudilo razkriti zlato
mesto sabanske kraljice. Neštete drage
Vrstica 3.732 ⟶ 3.733:
dneh dospeti do ozemlja mrtvih
mest, do katerih so prišli doslej le najsrečnejši
raziskovalci." Konzul dvigne roko ter
pokaže v okolico. "Tod“Tod okrog je moralo biti
nekoč zlata, kakor listja in trave. Še danes
obratuje v angleški Rodeziji na stotine zlatih
Vrstica 3.759 ⟶ 3.760:
Naš odposlanec z darovi bi se bil moral
pravzaprav že vrniti. Upajmo, da smo našli
milost v očeh njegovega črnega veličanstva."
 
V grmovju ob poti se začuje tiho, pritajeno
Vrstica 3.777 ⟶ 3.778:
tudi izginila.
 
"No“No torej!" reče konzul, "prvi“prvi opazovalec
nam je že na sledu. Kmalu izvemo pri čem
smo. Jahajmo dalje."
 
Počasi se počne karavana zapet premikati.
Vrstica 3.787 ⟶ 3.788:
konjiče sulic.
 
"Prihajajo“Prihajajo!" vzklikne Mavda. V naslednjem
trenutku se pojavi pred njimi vrsta kakor
neprodiren zid stoječih velikanskih črnih
Vrstica 3.813 ⟶ 3.814:
Kvalj Makombe čaka.
 
== 25. ==
V daljini se končno prikažejo koče Misongve,
rezidence kralja Makombe. Grupe črncev
Vrstica 3.866 ⟶ 3.867:
spremeni v globok molk.
 
"Kaj“Kaj naj storim za vas? Odkod prihajate?
Kam greste?" reče Makombe s prijaznim glasom,
ko se mit trojica pokloni ter sede na razgrnjene
kože.
 
"Prihajamo“Prihajamo iz daljnih dežel preko morja,"
odgovori konzul, "ter“ter gremo k mestom mrtvih.
V njihovih razvalinah bomo iskali znake
onih, ki so bili nekoč njihovi prebivalci."
 
"Zlato“Zlato iščete!" reče Makombe smeje. —
"Vem“Vem! Vsi belokožci, ki pridejo preko morja,
hočejo zasužnjiti nas zamorce in poiskati
zlato. Oni, ki so prišli k nam z namenom nas
zaslužnjiti, so izginili. Moji vojščaki more hitro! Vas pa je premalo! Vi ne mislite na vojno."
In kralj se zopet smeje. "Bilo“Bilo bi pa tudi
brezplodno in čeprav bi vas bilo toliko, da
bi pokrili vse naše gore."
 
Za kraljem se za trenutek pojavi fantastična
Vrstica 3.905 ⟶ 3.906:
črn bantuški zamorec in stari čarovnik ostaneta.
 
"To“To je moj sin in dedič!" predstavlja Makombe.
"Vaš“Vaš prijatelj je, kakor jaz. To pa
je mož, ki nam dela dež in nas spravlja z bogovi."
 
Čarovnik se poklani s škilečim, nezaupnim
pogledom.
 
"Sedaj“Sedaj smo sami; ni treba, da vidijo vojščaki,
da kralj pije. Sedaj bomo poskusili
vašo pijačo, moji beli prijatelji!"
 
In kralj da prvo steklenico šampanjša sužnju,
Vrstica 3.928 ⟶ 3.929:
konzua.
 
"Moji“Moji prijatelji ste in jaz sem vaš, zato
vedite, da niste prišli zaman v mojo deželo.
O, jaz vem o mrtvih mestih več, kakor se vam
Vrstica 3.945 ⟶ 3.946:
da so celo z one strani morja prihajale
Lidije, da si ga zamenjajo za drugo blago.
Jaz sen? njen potomec."
 
Makombe se udari po prsih. "Kri“Kri velike
kraljice iz Simbabije se pretaka po mojih žilah."
 
In pod vplivom premočne nenavadne pijače
pričenja ihteti.
 
"Vsi“Vsi so mrtvi, sinovi velikega Solnca. Samo jaz še živim. A čarovniki nas hočejo ogoljufati!" in kralj iztegne svojo velikansko
pest proti starcu. "Pravijo“Pravijo, da tam za gorami
žive še drugi sinovi kraljice, razen mene.
Toda kdo jih je videl? Nihče! Nihče izmed
radovednežev, ki so se napotili tja, se ni
več vrnil. Jaz sam sem njen sin, jaz ... veliki
Makombe!" {{prelom strani}}
 
Z enim samim skokom je čarovnik pri konzulu.
Vrstica 3.966 ⟶ 3.967:
Mavdi.
 
"Vem“Vem, da hočete k sinom velikega Solnca!
Našli jih ne boste, ako vam jaz ne pomagam.
Jaz edini poznam pot. Toda, ako hočete, da
vam pokažem pot, mi morate darovati veliko
čarovnijo, katero nosi bela žena okrog vratu!"
 
Prestrašena zgrabi Mavda za verižico, na
Vrstica 3.977 ⟶ 3.978:
čeprav ne razume njegovih besed.
 
"Videl“Videl sem veliko čarovnijo, ki je skrita
v obesku ... tam doli ob potu, ko ste jo vprašali
za svet," šepeče starec s strastnim glasom.
"Dež“Dež je v tem letu izostal. Da prisilim
bogove, da nam dajo zopet dež, potrebujem
močne čarovnije. Dajte mi jo!"
 
Njegova krempljasta roka se iztegne poželjivo
proti Mavdinemu vratu. "Potem“Potem izveste
vse, kar vem!"
 
Razkačen plane konzul kvišku ter sune
starca stran.
 
"Mi“Mi nimamo nikake čarovnije! Ne predrzni
se dotakniti bele žene!"
 
Čarovnik se zvije kakor udarjen gad.
 
"Makombovi“Makombovi gosti ste," mrmra. "Nihče“Nihče vas
noče oropati vaše lastnine. Toda, ako hoče
bela žena najti pot ..." njegove oči se še
vedno zadirajo v Mavdine, "izve“izve zanjo v koči
velikega povzročevalca dežja!"
 
Mavdi se zdi, kakor da prodirajo čarovnikovi
Vrstica 4.011 ⟶ 4.012:
dela vedno bolj zmedeno.
 
"Stari“Stari slepar!" čuje vzklikniti konzula.
 
"Pojdimo“Pojdimo!" zašepeče ter iztegne roke, kakor
da bi se hotela ubraniti teh čarovnih,
prodirajočih oči, ki bogvedi odkod še vedno
strme vanjo.
 
== 26. ==
Noč je. V vasi vlada mir. Poln mesec meče
svoje široke, bele žarke preko pokrajine. —
Vrstica 4.056 ⟶ 4.057:
Mavdina postelja je prazna.
 
"Kje“Kje je Mavda?! Kien-Lung se zgrabi za
glavo. Je šla li Mavda sama ven v noč?
 
Vrstica 4.067 ⟶ 4.068:
z dragocenim načrtom? Ali ni morda on
odvedel ali izvabil Mavdo ven, da ji odvzame
"veliko“veliko čarovnijo? ..."
 
In hipoma mu je jasno. Nikjer drugje ne
Vrstica 4.102 ⟶ 4.103:
proti Mavdi.
 
"Čarovnija“Čarovnija, ki ti visi na vratu, je moja!"
spregovori s pritajenim, ledenomrzlim glasom.
"Izročiti“Izročiti mi jo moraš, bela žena! Takoj
mi jo moraš izročiti! Hočem!!"
 
Mavda ga gleda še vedno z zmedenim, plahim,
Vrstica 4.122 ⟶ 4.123:
na verižici krog Mavdinega vratu.
 
"Pojdi“Pojdi!" reče starec ter zopet iztegne
roko.
 
Vrstica 4.128 ⟶ 4.129:
zavesa izpred vrat in v kočo skoči Kien-Lung.
 
"Gospodična“Gospodična Mavda!" krikne. "Kako“Kako ste
prišla sem?! Vam je kdo storil kaj žalega?"
 
Pri zvoku Kien-Lungovih besed se Mavda
Vrstica 4.136 ⟶ 4.137:
zave. {{prelom strani}}
 
"Kje“Kje sem?" jeclja, ozirajoč se začudeno
krog sebe.
 
Kien-Lung dvigne samokres ter stopi k čarovniku.
 
"Kaj“Kaj počenjaš ž njo?" zavpije nanj. "Čemu“Čemu
si jo zvabil k sebi?"
 
Toda starec ga ne razume, v strahu iztegne
kvišku le roke, kakor da bi hotel prisegati.
 
"Morala“Morala sem priti v sanjah sem," reče
Mavda tiho, še vedno zmedeno. "Ničesar“Ničesar se
ne spominjam." Potem stisne Kien-Lungu roko.
"Hvala“Hvala vam, da ste prišli."
 
Ko sta zopet zunaj, seže prestrašene z roko
Vrstica 4.156 ⟶ 4.157:
svojem mestu, nedotaknjen kakor prej.
 
== 27. ==
Tihota vlada v koči povzročevalca dežja.
Nenadoma pa se zgane zavesa pred vhodom
Vrstica 4.172 ⟶ 4.173:
pogovor zatopljena Makombov sin in čarovnik.
 
"Ti“Ti ljubiš belo ženo. Bogovi so mi razodeli.
Bogovi pa so mi povedali tudi, da jo ljubita
oba tuja moža. Ako jo hočeš dobiti, potem
Vrstica 4.187 ⟶ 4.188:
in pomagal jim bo pri iskanju. Potem bo tudi
bela žena zate za vedno izgubljena. Hočeš
torej?" Čarovnikov glas postaja vedno bolj
strasten in nemiren.
 
“Hočeš?!”
"Hočeš?!"
 
V mladem črncu se bije hud boj. Ali naj to
Vrstica 4.198 ⟶ 4.199:
vzbudila do bele žene, vse pomisleke.
 
"Hočem“Hočem!" mrmra. "Bela“Bela žena mora postati
moja. Tujca morata umreti ...!"
 
In z obupno odločnostjo sprejme iz starčevih
rok čaroben amulet.
 
“Hočem!”
"Hočem!"
 
== 28. ==
Še ko se že dani, sede Mavda, Kien-Lung
in konzul v svoji koči ter se posvetujejo. Tu
Vrstica 4.220 ⟶ 4.221:
jo je proti njeni volji in ne da bi se zavedala,
kaj dela, speljal k sebi, da ji odvzame
"čarovnijo“čarovnijo?" Je li znana tudi bantuškim zamorcem
skrivnost hipnoze; ali je Mdvda le
sanjala ter se v sanjah napotila sama slučajno
Vrstica 4.244 ⟶ 4.245:
nič.
 
"Nahujskani“Nahujskani so," reče konzul. "Včeraj“Včeraj še
nobeden ni mislil na to, da bi se vrnil. Poskrbeti
moramo, da si najdemo tu novih spremljevalcev
in voznikov. Makombe nam jih mora
preskrbeti."
 
Bilo je že pozno popoldan, ko so bile dovršene
Vrstica 4.254 ⟶ 4.255:
novi spremljevalci.
 
"Pravi“Pravi obešenjaki," je zamrmral konzul,
ko so se mu predstavili. "Toda“Toda nič ne pomaga,
izbirati ne moremo."
 
Pred vasjo stoje vozovi, pripravljeni za odhod;
Vrstica 4.262 ⟶ 4.263:
prikaže še enkrat Makombe s svojim spremstvom.
 
"Vaš“Vaš prijatelj sem," reče. "Hodite“Hodite srečno
in pridite zopet. Naj vam bo sreča milejša,
kakor je bila vašim prednikom."
 
Konzul uvidi, da ne gre drugače, kakor
Vrstica 4.273 ⟶ 4.274:
Konzul hoče poklicati spremljevalce, da mu
pomagajo, toda nikjer ni nobenega. Vsi so
nekam izginili, pusteč vozove in živino. "Lepa“Lepa
zalega!" mrmra med zobe ter si pomaga
sam.
 
Vrstica 4.307 ⟶ 4.308:
zlata. {{prelom strani}}
 
== 29. ==
Severno od Misongye postaja pokrajina
vedno bolj hribovita. Visoka kopa Fure izgine
Vrstica 4.317 ⟶ 4.318:
eni sami velikanski razvalini davnega selišča.
 
"Prvo“Prvo mesto mrtvih," reče konzul, "na“na pravi
poti smo." Z nastopajočim večerom postaja
vedno bolj mrzlo. V svoje površnike zaviti
jahajo trije prijatelji dalje, včasih za kilometer
Vrstica 4.341 ⟶ 4.342:
Zlati rudniki mrtvih!
 
"Kdo“Kdo je vse to zgradil?" vpraša konzul enega izmed misongških spremljevalcev.
 
"Lapa“Lapa mefamba mazimo, basso," odgovori
črnec:
 
"To“To so zgradili duhovi."
 
— Zgodaj se vstavijo potniki. Kakor je bil
Vrstica 4.375 ⟶ 4.376:
Obesek je prazen.
 
"Zemljevid“Zemljevid je izginil," vzklikne.
 
V divjem diru se pode misli preko njene
glave.
 
"Izgubila“Izgubila ga nisem, to je nemogoče. Obesek
se ne more sam od sebe odpreti. Zemljevid
je ukraden!"
 
S pobledelimi obrazi zadržita konzul in
Kien-Lung svoja konja.
 
"Torej“Torej vendar!" mrmra Kien-Lung. "Čarovnik“Čarovnik
ga ima, nihče drugi. Kako je mogoče,
da nismo že prej mislili na to!"
 
Posvetovanje. Ali naj gredo nazaj k Makombi
Vrstica 4.397 ⟶ 4.398:
Toda ali more sploh Makombe pomagati,
tudi ako hoče? Kdo more starca siliti, da vrhe
"čarovnijo“čarovnijo," ako je enostavno utaji? Verjetno
je le eno, da bi povratek pomenil lahko
nasilen konec ekspedicije. Starec bi jih bil s
Vrstica 4.405 ⟶ 4.406:
Ali naj gredo dalje brez zemljevida?
 
"Jaz“Jaz sem zato, da gremo vkljub temu dalje,"
reče konzul, ki tudi sedaj ne izgubi glave,
"mi“mi vemo, da je Fura naš cilj, do katerega
moramo priti, kajti mesto kraljice mora ležati
tik za njim. Na vse zadnje pa," če nam vse
izpodleti, se itak še lahko vrnemo nazaj v Misongve
h kralju Makombe, da ga poprosimo
za pomoč. Druge rešitve ni!"
 
Mavda mu pritrdi, kljub izgovoru Kien-
Vrstica 4.442 ⟶ 4.443:
posodo polno vode, s katero se napajajo. {{prelom strani}}
 
== 30. ==
Napočil je naslednji dan. Neusmiljeno pripeka
solnce na golo pokrajino.
Vrstica 4.463 ⟶ 4.464:
in niti bič jih ne spravi z mesta.
 
"Sami“Sami moramo poiskati vodo," reče konzul
v skrbeh, "tako“tako ne gre dalje."
 
Smrtna tišina vlada povsod, ko se karavana
Vrstica 4.476 ⟶ 4.477:
Komaj izgineta onadva za prvim gričem,
postanejo spremljevalci živahnejši. Kakor režeče
pošasti stopijo k vozu, na katei*emkaterem leži
Mavda, vtaknejo svoje glave skozi odprtino
zastora, pogledajo na svojo žrtev, ter izginejo.
Vrstica 4.502 ⟶ 4.503:
Hlastno iztegne roko proti njej.
 
"Vode“Vode," mrmra Mavda, "vode“vode." Tu se črnec
zdrzne. Za trenutek stoji omahujoč, premišljevaje.
Bela žena mu bo umrla v rokah,
Vrstica 4.532 ⟶ 4.533:
s seboj vodo.
 
"Vode“Vode," krikne Mavda v onemogli nezavesti.
 
Streseta jo. Konzul ji ponudi vode, med
Vrstica 4.541 ⟶ 4.542:
nagloma zopet vrača.
 
"Makombov“Makombov sin je tu," šepeče. "Umoril“Umoril
vaju bo; prišel je, da me uropa. Bežati moramo!"
 
Konzul se ozre naokrog; povsod vlada mir,
Vrstica 4.548 ⟶ 4.549:
sledu.
 
"Kmalu“Kmalu bo nazaj," reče Mavda, ki je zopet
pri polni moči. "Naprej“Naprej moramo, naglo,
kolikor mogoče naglo!"
 
Konzul pogleda Kien-Lunga, Kien-Lung
konzula.
 
"Naprej“Naprej torej," reče odločno konzul, dvigne
Mavdo na konja in skoči sam nanj.
 
"Naprej“Naprej!" krikne konzul.
 
Izza razvalin na jugu se zablešče konice
Vrstica 4.569 ⟶ 4.570:
spačen od srda.
 
"Naprej“Naprej!" zatuli, prispevši k vojščakom,
kazaje z roko za bežečimi.
 
== 31. ==
V polni lepoti leži v solncu visok vrh Fura.
Z njega se vali kakor oblaček, umazan dim.
Vrstica 4.586 ⟶ 4.587:
glave v pesek.
 
"Tam“Tam, tam leže čolni!"
 
Konzu in Kien-Lung ustavita konje ter
Vrstica 4.614 ⟶ 4.615:
Lov preko jezera proti vznožju Fura.
 
"Semkaj“Semkaj," kliče konzul. "V“V reko moramo!"
 
Iz jezera se odceplja ozek odtok. Čolni zasledovalcev
Vrstica 4.626 ⟶ 4.627:
vzeli so ga s seboj, da jih vodi. Nenadoma
plane starec kvišku, zakrili z rokama, kriči
obupano: "Ne“Ne naprej! Ne naprej! Ne v
odtok! Tam prebivajo bogovi, ki požro vsakogar.
Izgubljen je vsak, kdor si drzne vanj.
Bogovi so vam že zamračili um. Zblazneli
ste. Končano je."
 
In v naslednjem trenutku je starec že z
Vrstica 4.639 ⟶ 4.640:
očmi se spogledajo zamorci.
 
"Naprej“Naprej!" tuli Makombov sin, "ali“ali ste otroci,
da se bojite strahov? Naprej! Ne uidejo
nam!"
 
Toda nihče črncev ga ne posluša več. Kakor
Vrstica 4.648 ⟶ 4.649:
a zganejo se ne.
 
"K“K vragu z vami," vpije. "Tudi“Tudi brez vas
grem lahko dalje!"
 
In nagloma pomeče spremljevalce s čolna
Vrstica 4.657 ⟶ 4.658:
In dalje zdrvi olajšan čoln.
 
== 32. ==
Strmo se dviga pobočje Fura proti nebu.
Vedno boljinbolj se zožuje med skalnatimi
Vrstica 4.702 ⟶ 4.703:
trikrat bolj kakor prej.
 
"Pod“Pod Furom smo!" kriči konzul. Toda njegove
besede zamro neslišno v strašnem šumenju
vode, ki buta ob skalovje, ki jih obkroža.
Vrstica 4.760 ⟶ 4.761:
sklone se h konzulu ter mu krikne na uho:
 
“Vulkan!”
"Vulkan!"
 
“Vulkan!!”
"Vulkan!!"
 
Čudni odsevi padajo s stropa na plešoče
Vrstica 4.883 ⟶ 4.884:
Vjeti so.
 
== 33. ==
Nad pozabljenim mestom se dviga jutro.
Jutro groze.
Vrstica 4.953 ⟶ 4.954:
Mir obkroži Sveto goro.
 
"Hudo“Hudo nas kaznujejo bogovi," spregovori
starec s trepetajočim glasom. "Baal“Baal nam je
odtegnil svojo roko, zapustila nas je velika
Astarta. Naše duše prepaja vedno nova bolečina.
Vrstica 4.960 ⟶ 4.961:
našega ljudstva?
 
"Usliši“Usliši me — o Baal! Vrni se, o Astarta!"
 
Starčev glas postaja vodno močnejši in
Vrstica 4.966 ⟶ 4.967:
množica.
 
"Nas“Nas ugonoblja kuga, ker smo zdvomili
nad staro besedo bogov? Nas mučijo kazni,
ker smo mrmrali v svoji nepotrpežljivosti,
Vrstica 4.972 ⟶ 4.973:
da bi se izpolnilo, po čemer hrepenimo? ... {{prelom strani}}
 
"Nas“Nas mučijo kazni, kev kričimo: Zakaj se
ne vrne k nam Astarta, k svojemu ljudstvu,
zakaj se ne vrne boginja življenja, boginja
ljubezni?"
 
Mrmranje narašča vedno boljinbolj, prehaja
v obupen krik iz stotine in stotine grl:
 
“Astarta!”
"Astarta!"
 
“Astarta!!”
"Astarta!!"
 
"Med“Med nami je živela ona, kraljica življenja,
kneginja ljubezni," kliče glas velikega duhovna,
"kdaj“kdaj je odšla od nas, ne vem več,
čeprav živim že toliko let. Tudi moj oče ni
tega vedel in tudi mojega očeta oče ne. Prazno
Vrstica 5.001 ⟶ 5.002:
kraljico.
 
"Samo“Samo upanje nam je zapustila kraljica
Bilkis, upanje, katero ji je udahnila na umirajoča
ustna Astarta.
 
"Tako“Tako, kakor je izginila iz svetišča zlata
boginja," je rekla kraljica ob svoji poslednji
uri," ko sem se vrnila s poti preko morja, tako
se bo večna ljubezen zopet vrnila, ko bo
dopolnjena pokora zame in za moj rod. Vrnila
Vrstica 5.014 ⟶ 5.015:
sem izročila kralju Salomonu kot znak ljubezni.
Ko zagledate ženo s tem znamenjem,
vedite, da se je zopet povrnila Ona!"
 
"Še“Še vedno se ni pojavilo znamenje golobice
med Astatinim ljudstvom. Še vedno se jeze
na nas bogovi. Pustite svete plamene, da
sežgo trupla mrličev ... prinesite semkaj
žrtve živih, da potolažimo bogove ..."
 
Veliki duhoven se umakne nazaj. Zveneč
Vrstica 5.098 ⟶ 5.099:
ve, kje je.
 
"Bogovi“Bogovi čakajo nate!" reče glas, "v“v Astartino
telo pojdeš, da nam postane boginja zopet
milostljiva."
 
Makombov sin ne razume besed, toda prav
Vrstica 5.107 ⟶ 5.108:
mu napno.
 
"Ne“Ne, ne, samo umreti ne!" krikne.
 
In kakor da bi se dogodil čudež, se hipoma
Vrstica 5.151 ⟶ 5.152:
padejo na zemljo. {{prelom strani}}
 
== 34. ==
V mali celici pod Sveto goro leži Mavda
na svoji nizki postelji prevlečeni s kožo divjih
Vrstica 5.285 ⟶ 5.286:
Kaj naj pomeni to?
 
"Pomagajte“Pomagajte!" krikne. "Pomagajte“Pomagajte!"
 
Nihče ji ne odgovori.
Vrstica 5.293 ⟶ 5.294:
brezštevilnih stopnic. {{prelom strani}}
 
== 35. ==
Na vrhu gore leže množice še vedno v prahu
pred velikim duhovnom. Še vedno done
Vrstica 5.386 ⟶ 5.387:
 
krikne v silnem obupu.
"Kaj“Kaj mi hočete? Kaj sem vam storila?
Prišla sem, da vas-obiščem. Čujte, da vam povem! Čujte me!"
 
Toda nihče je ne razume.
Vrstica 5.440 ⟶ 5.441:
duhovna.
 
"Znamenje“Znamenje golobice!" krikne starec.
 
Potem se opoteče proti njej z širokorazprtima
rokama.
 
"Znamenje“Znamenje golobice!"
 
Hipoma je pri Mavdi, pade pred njo na
Vrstica 5.452 ⟶ 5.453:
dvigne, se obrne proti ljudstvu.
 
"Astarta“Astarta je prišla! Boginja je zopet med
nami! Pozabljeno ljudstvo je uslišano!"
 
"Molite“Molite in veselite se!!"
 
Takrat spreleti en sam krik tisoče zapuščenih.
Vrstica 5.483 ⟶ 5.484:
Na cilju je!
 
== 36. ==
Zunaj pred mestom — na najvišjem izmed
terasirahih gričev — stoji med prastarim
Vrstica 5.548 ⟶ 5.549:
vrste širokih ljudskih mas.
 
== 37. ==
Hladen polumrak napolnjuje velikansko
dvorano svetišča. Le ob stenah plapolajo baklje,
Vrstica 5.666 ⟶ 5.667:
Boginja — Mavda — kraljuje sama.
 
== 38. ==
Globoko v rudnikih delajo simbabijski
sužnji. Ozki vlažni hodniki vodijo z zemske
Vrstica 5.720 ⟶ 5.721:
z dela se vračajoča čreda z verigami rožljajočih
sužnjev. Njihovi lasje so razmršeni,
njihova prsa upadla v, sled večnega kopanja
zlate rude. Njihove oči so kakor ugasle, njihovi
koraki opotekajoči.
Vrstica 5.780 ⟶ 5.781:
pred njim je tako velika, da se lahko prerije
skozi njo, ostri robovi se sicer še zarivajo v
njegovo kožo, toda v svojem^ obupnem veselju
tega niti ne opazi.
 
Vrstica 5.814 ⟶ 5.815:
žrelu neskončnega vulkana.
 
== 39. ==
Mavda je sama v svetišču.
 
Vrstica 5.879 ⟶ 5.880:
Žive li tukaj v resnici bogovi in duhovi?
 
"Kdo“Kdo si?" krikne. "Kaj“Kaj hočeš?"
 
Tedaj zažare te čudne oči hipoma v nenavadnem
Vrstica 5.887 ⟶ 5.888:
preko roba ter obstoji.
 
"Evropejec“Evropejec!" krikne Mavda ter pade od
začudenja zopet nazaj na svoj prestol. {{prelom strani}}
 
"Ste“Ste li boginja ali ženska?" ogovori čudna
prikazen v angleščini osuplo Mavdo.
 
"Ženska“Ženska sem, človek kakor vi," reče tiho
in previdno, da ne bi prestrašila tega neznanega
človeka. "Ujeta“Ujeta sem ..."
 
"Jaz“Jaz sem inženir iz Amerike," odgovori
moški. "Prišel“Prišel sem v Afriko s Hopejevo ekspedicijo,
o kateri ste mogoče že slišala. Bilo
nas je petero, poginili so vsi, edini jaz sem še
Vrstica 5.923 ⟶ 5.924:
v roke tem strašnim neusmiljenim ljudem.
 
"Že“Že par let me drže vjetega med sužnji tu
pod zemljo. V obupu in hrepenenju po svobodi
sem pričel vrtati iz svoje celice, v kateri
sem spal, luknjo, po kateri sem prispel v
vulkan in po njem sem gori k vam."
 
Mavda krikne od veselja. Sedaj ni več sama
Vrstica 5.937 ⟶ 5.938:
Tedaj postane iz boginje zopet ženska.
 
"Pridite“Pridite sem! Vi krvavite!" reče ter raztrže
svoje belo spodnje oblačilo, da napravi iz
njega obveze.
Vrstica 5.950 ⟶ 5.951:
med tem, ko ga obvezuje, govori:
 
"Bodite“Bodite miren. Sama sva. Do jutra ne pride
nihče sem. — Jaz sem prišla sem v družbi
nekega Holandca in mladega Kitajca. S seboj
Vrstica 5.957 ⟶ 5.958:
zaklad sabanske kraljice. Ta zaklad mora
biti nekje tu. Ti ljudje pa so ujeli tudi nas
predno nam je bilo mogoče braniti se."
 
Mavda se skloni bližje k njemu. "Niste“Niste slišal
ničesar o mojima spremljevalcema?"
 
Inženir odkima.
 
"Tu“Tu spodaj odkoder sem prišel se ne izve ničesar ..."
 
Mavda je gotova z obvezovanjem. Hvaležno
Vrstica 5.980 ⟶ 5.981:
Inženir se zdrzne.
 
"Prihajajo“Prihajajo!" vzklikne. "Na“Na sledu so mi!"
In v naslednjem trenutku plane preko svetišča ter se skrije za velik steber.
 
Vrstica 6.017 ⟶ 6.018:
telo je vse prekrito s krvavimi ranami.
 
"Baal“Baal!" krikne duhoven "Baal“Baal!"
 
"Krvavi“Krvavi Baal!"
 
Veliki duhoven se opoteče preko sredine,
Vrstica 6.028 ⟶ 6.029:
Inženir se znova približa Mavdi.
 
"Čakajte“Čakajte name! V kratkem pridem po vas,
da vas osvobodim!" vzklikne hlastno.
 
Potem plane ven skozi odprta vrata. {{prelom strani}}
 
== 40. ==
Ne dani se še, toda globoko spodaj v
seliščnem mestu se že vse giblje. Stražniki gonijo
Vrstica 6.096 ⟶ 6.097:
gredo dalje krog hriba.
 
== 41. ==
V razpadli kameniti hiši zunaj mesta ždi
inženir.
Vrstica 6.169 ⟶ 6.170:
obračunati.
 
"On“On ali jaz!" vzklikne ter stisne zobe.
 
Še predno se mu ostali približajo, mora
Vrstica 6.257 ⟶ 6.258:
 
Tedaj dvigne — spoznala je hipoma vso
nevarnost, ki preti inženirju — boginja, Mavda,,
svoje roke ter jih iztegne pokroviteljsko
nad klečečega begunca.
Vrstica 6.270 ⟶ 6.271:
Rešen je!
 
== 42. ==
Zopet je noč.
 
Vrstica 6.313 ⟶ 6.314:
Neke noči ji pove Stanley mirno in stvarno,
kakor vedno, kadar govori o svojih načrtih:
"Gospodična“Gospodična Gregaardova, zdi se mi, da sem
našel pot, ki nas privede do rešitve!"
 
In med tem, ko strmi Mavda vanj z začudenim
in obenem upapolnim pogledom, ji pripoveduje: "Samo“Samo ena rešitev je! Ubežati po
navadni poti ne moremo. Skozi vulkan, skozi
katerega ste prišli vi, tudi ni mogoče. V pesku
Vrstica 6.339 ⟶ 6.340:
postaviti postajo, še ne vem, toda poizkusiti
hočem na vsak način. To je edino prava
pot."
 
Mavdi je tako mehko pri srcu, da bi od vdane
Vrstica 6.353 ⟶ 6.354:
 
Mavda se zdrzne, kajti spomnila se je na
onega moža, katerega je biLabila nekoč ljubila,
kakor sploh more ljubiti mlado žensko srce,
kateri je pa v zahvalo za to njeno ljubezen
uničil njene roditelje in njo samo. Vsi ti divji
doživljaji, zadnjega časa so zabrisali v njej
spomin na tega človeka, na katerega se je
spomnila vedno, kadar je postala njena pot
Vrstica 6.371 ⟶ 6.372:
kretnjo obesek z verižice.
 
"Tu“Tu," reče, "mr“mr. Stanley, to je vodnik do
zaklada, katerega iščem."
 
Amerikanec se pri teh njenih besedah nasmehne.
 
"Ne“Ne smejte se," reče Mavda. "čeprav“čeprav se zdi
vse to na prvi pogled res neverjetno in fantastično.
Na svetu ni nič nemogočega. Ste li
kedaj verjel, da bi se vam moglo prigoditi vse
to, kar doživljate sedaj. Čujte torej!" In
Mavda pripoveduje. Pričenja z zgodbo o pisunu,
katerega je poslal pekingški poslanik petrograjskemu
Vrstica 6.398 ⟶ 6.399:
Molče in napeto posluša dalje Mavdino pripovedovanje.
 
"... In potem je vzel konzul tam daleč na
Kitajskem s prsi umirajočega rabija verižico
s čudežnim amuletom, katerega vidite tu."
Mavda je pri kraju s svojim pripovedovanjem,
odpre obesek, potegne iz njega zemljevid
Vrstica 6.407 ⟶ 6.408:
Stanley odloži svoje orodje ter pogleda.
 
"Tu“Tu je Fiura," reče Mavda kazoč s prstom
na označeno mesto. "In“In tu tik za Furom to
mesto, do katerega vodi rdeča črta, mora biti
Simbabije, mora biti mesto, v katerem se nahajamo."
 
Amerikanec sledi s prstom krivuljastim črtam.
 
"Toda“Toda kaj sedaj?" reče Mavda pobito ter
se ozre vanj. "Ali“Ali naj zemljevid, ki nas je vodil
tako sigurno vso dolgo pot preko Afrike
tu sem, sedaj odpove?"
 
Inženir prime drobno, belo M.avdinoMavdino roko
ter jo vleče po zarisani črti po zemljevidu navzdol
v desni kot, kjer končuje zaznamovana
pot v paru majhnih skoro nevidnih krogov.
 
"Tu“Tu, gospodična Gregaardova!" Glas Amerikanca
je miren kakor vedno. "Tu“Tu je pot do
zaklada ...!"
 
Mavda ga pogleda začudeno, on pa ji razlaga
na strokoven samoobsebi razumljiv način:
 
"Majhen“Majhen krog tu-le je Fura. Gora je vulkaničen
stožec in najznačilnejše znamenje
vse pokrajine. Ako hoče kdo napraviti podrobno
Vrstica 6.440 ⟶ 6.441:
Tu malo dalje na levo stoji par skupaj
zvezanih drobnih kvadratov. Kaj naj bo to
drugega kakor terasirana gora."
 
"In“In tu zopet dalje se nahaja med nekoliko
daljšimi črtami majhen polukrog. V polukrogu
pa se nahaja še drugi mnogo manjši. Pred
Vrstica 6.463 ⟶ 6.464:
je stvar popolnoma jasna: Zaklad sabanske
kraljice ni skrit nikjer drugje, kakor pod zlatim
prestolom v svetišču."
 
Mavda plane kvišku ter začudeno pogleda
inženirja.
 
"Pojdiva“Pojdiva," zašepeče." še danes moram izvedeti,
če je ta razlaga res pravilna in če zaklad leži še vedno nevzdignjen tam, kjer je
ležal pred dva tisoč leti."
 
== 41. ==
Zopet je noč.
 
Vrstica 6.483 ⟶ 6.484:
bi ležalo tu spodaj kaj skritega.
 
"Prestol“Prestol je tesno pritrjen h kamenu!" šepeče
Mavdi, ki kleči poleg njega. "Prastar“Prastar je,
stati mora tu že od davnih časov. Plošča pod
njim mora zakrivati zaklad; večja je nego
ostale!"
 
Inženir vzame svoj majhen jeklen inštrument
Vrstica 6.494 ⟶ 6.495:
zapiči v razpoklino med večjo in manjšo ploščo.
 
"Pomagajte“Pomagajte," zašepeče Mavdi. "Plošča“Plošča je
pretežka, da bi jo zamogel dvigniti sam."
 
Polagoma se, centimeter za centimetrom,
Vrstica 6.515 ⟶ 6.516:
rokama reže Stanley v blestečo globino.
 
"Tu“Tu," reče, "tu“tu ... je zaklad pravne lastnice,
dedinje sabanske kraljice!"
 
Potem spusti počasi zopet nazaj obe plošči.
 
"Tu“Tu je zaklad najvarnejši, dokler ne napoči
dan, ko ga dvignemo in odnesemo odtod."
 
== 42. ==
V eni izmed dolin v vznožju Fura se nahaja v ozki zapuščeni dolini močen vodopad.
Ob njem si je zgradil inženir iz vej in protja
Vrstica 6.574 ⟶ 6.575:
dolgo, kratko, daljše.
 
== 43. ==
V angleški brezžični postaji Poldhu je mladi,
pomožni inženir Webster ravnokar zamenjal
Vrstica 6.616 ⟶ 6.617:
tako šibke, da jih komaj razume.
 
"Belokožci“Belokožci v skrajni nevarnosti ... Hopejeva
ekspedicija ... zajeta v notranji Afriki ...
 
In potem zopet dolgo nič.
 
"... Ofir, severno Fura ... Sambesi ..."
 
Stavek se zopet pretrga.
Vrstica 6.645 ⟶ 6.646:
 
Človeška življenja v nevarnosti! Senzacija
prve vrste. "London“London Herald"Herald” plača prav dobro
za take novice.
 
"Halo“Halo, tu pomožni inženir Webster, brezžična
postaja Poldhu. Jeli kdo izmed urednikov
tam?"
 
Z druge strani se oglasi odgovor:
 
"Well“Well, gospod, kaj imate novega že tako
zgodaj? Tu je Flen, manažer "London“London Heralda."
 
Dan Webster pripoveduje s hitrimi besedami.
"Well“Well," godrnja poslušalec na drugi strani.
"V“V najslabšem slučaju pač senzacija, gospod.
Nakazilo vam pošljemo. Pazite, mogoče
izveste še kaj."
 
Osma ura zjutraj. Vse velikansko mesto
Vrstica 6.675 ⟶ 6.676:
največji zrakoplov, pripravljen na večdnevni
polet preko morja in Afrike, na streho uredniškega
poslopja^. Ob pol devetih je izšla prva
posebna izdaja. Promet ob prenapolnjenih
ulicah je za trenutek obstal. Vse se je trgalo
Vrstica 6.681 ⟶ 6.682:
največjo senzacijo tega dne.
 
"Belokožci“Belokožci ujeti v notranjosti Afrike.
Zgradili so si sredi divjine brezžično postajo.
"London“London Herald"Herald” jim pošlje na pomoč zrakoplov.
Ob devetih odleti s strehe uredništva.
Pet prostih mest. Vsako mesto za potovanje
tja in nazaj stane tisoč funtov v korist ubožcem!"
 
Deveta ura. Pred poslopjem "London“London Heralda"Heralda”
se gnete velikanska množica ljudi.
Prostori v zrakoplovu so že zdavnaj oddani,
Vrstica 6.715 ⟶ 6.716:
ledu. Velika senzacija brez Fletcherja ni mogoča.
 
"Well“Well," kriči med tem, ko se zrakoplov že
dviga manažerju, ki stoji spodaj hladnokrvno
kakor pravi Anglosaksonec.
 
"Well“Well, koliko kolon brezžičnih brzojavk
hočete za jutri?"
 
"Tri“Tri!" kriči manažer od spodaj.
 
"All“All right!" odgovarja Fletcher, potegne
mimo iz ust svojo pipo, iztrese iz nje pepel
preko roba zrakoplova ter odide v zrakoplovov
Vrstica 6.739 ⟶ 6.740:
Njegov let je usmerjen proti jugovzhodu.
 
== 44. ==
Allan Stanley sedi v svoji mali primitivni
kočici ter čaka.
Vrstica 6.747 ⟶ 6.748:
Znova je bil pregledal vso napravo, popravil
in bolje pritrdil to in ono, boječ se, da ni
čes.ačesa pozabil. Ali pa je vse to delo dolgih
mesecev morda zaman? ...
 
Vrstica 6.754 ⟶ 6.755:
bi boljše slišal.
 
"Pridemo“Pridemo!" se glasi vest. Od veselja plane
kvišku kakor neumen.
 
Vrstica 6.771 ⟶ 6.772:
rešitev.
 
"Zrakoplov“Zrakoplov bodo poslali," si misli veselo
smehljaje. "Drugače“Drugače pač ne gre. Ekspedicija
stare vrste bi nas nikdar ne našla."
 
Potem morajo v par dneh že dospeti semkaj,
ako bo šlo po sreči.
 
"Potem“Potem pa imava jaz in gospodična Greg.
aardova za ta čas dovolj dela!"
 
In med tem, ko teka sem in tja, premišljuje:
 
"Tako“Tako brez nadaljnega se nikakor ne moremo
posloviti od duhovnov in vsega tega neumnega
ljudstva ter se dvigniti v nebo. Kljub
vsej zaverovanosti v gospodično Gregaardovo
nam vendar ne bo kdo klical v slovo "Živijo“Živijo!"
 
In zopet. teka premišljevaje semintja.
 
Končno pride na rešilno misel:
Vrstica 6.815 ⟶ 6.816:
rešitelja.
 
"He“He! Bambula!" zakliče Stanley. Črnec
priteče k njemu poslušno, kakor pes.
 
"Hočeš“Hočeš rešiti svoje tovariše?" vpraša Stanley.
"Se“Se li hočeš maščevati nad onimi, ki so te
mučili do onemoglosti?"
 
Črncev obraz se skremži od maščevalnosti.
Vrstica 6.826 ⟶ 6.827:
vzpodbujati.
 
== 45. ==
Visoko gori na skalnatem pobočju Fura
stoji inženir Stanley ter gleda z žarečimi očmi
Vrstica 6.846 ⟶ 6.847:
V nekaj urah mora biti že vse osvobojeno.
 
— —"Pridemo “Pridemo!" je še vedno edini porok,
da se bliža rešitev.
 
Vrstica 6.857 ⟶ 6.858:
Takrat se začuje v aparatu zopet prasketanje.
 
"Križarimo“Križarimo ... nad Kongom ..." se glasi
poročilo.
 
Vrstica 6.873 ⟶ 6.874:
pripravljeni na vse, udirajo uporniki vedno
globlje in globlje v goro. Tam notri žive
tudi še bratje, trpe nesrečneži, zasUžnjencizasužnjenci,
kakor oni. Prestrašeni in obupani se zbirajo
stražarji s svojimi psi v zadnjih rovih, pričakujoč
Vrstica 6.918 ⟶ 6.919:
do hiše, do svetišča.
 
"Sužnji“Sužnji so pobegnili!"
 
"Reši“Reši se, kdor se more!"
 
Prve trume razdivjanih upornikov so že
Vrstica 6.938 ⟶ 6.939:
Stanley poslal, da osvobodi sužnje.
 
"Tam“Tam! Gospod!" sope črnec, kažoč s prstom
na streho svetišča, na kateri stoji še vedno
Stanley, mahaje z ruto proti zrakoplovu.
 
"Belokožec“Belokožec!" krikne Blankenstein ter zatuli
črncu na uho.
 
"Kje“Kje je bela žena z zlatimi lasmi? Veš li
kje je?"
 
Širok črnčev obraz se zadovoljno zareži.
 
"Tam“Tam... svetišče... velika boginja!" odgovori.
 
Stanley ga je bil predno ga je odposlal v
Vrstica 6.958 ⟶ 6.959:
domisli inženirjevega naročila.
 
"Živi“Živi!" krikne Blankenstein Kien-Lungu.
Potem zbere še v teku krog sebe deset, dvajset
sužnjev, s katerimi je bil delal skupaj tam
doli pod zemljo.
 
"Naprej“Naprej, k svetišču!"
 
== 46. ==
Pred vrati svetišča stoje duhovni, da ubranijo
s svojimi telesi ta najsvetejši prostor. Za
Vrstica 6.972 ⟶ 6.973:
pot zdivjanih upornikov.
 
"Astarta“Astarta, razkropi jih! Brani svoje svetišče,
brani svoje služabnike!"
 
Toda Astarta ne pomaga. Blankensten,
Vrstica 7.001 ⟶ 7.002:
svojih najzvestejših.
 
"Mavda“Mavda, gospodična Mavda!" krikne konzul
med tem, ko se prve razbesnele množice
že vsuje jo skozi vrata v svetišče.
 
"Kje“Kje ste?!"
 
Takrat se zgane v svetiščnem mraku nekaj
Vrstica 7.019 ⟶ 7.020:
sužnjev so oddaljene komaj še par korakov.
 
"Nazaj“Nazaj!" zagrmi konzul.
 
Toda že se zakade prvi proti njemu.
Vrstica 7.025 ⟶ 7.026:
Blankenstein zgrabi prvega, ga dvigne visoko
nad glavo ter vrže med ostale, potem
zagrabi dr,ugegadrugega, tretjega. Za trenutek se
črnci ustavijo. Toda — peščica branilcev mora
končno vendarle podleču.
Vrstica 7.053 ⟶ 7.054:
Velikanska bela ptica se ziblje nad goro. {{prelom strani}}
 
"Well“Well, tu smo!" zakliče hladen, miren
glas od zgoraj navzdol Stanleyu. "Stopite“Stopite gori,
mladi mož, toda oblecite si preje kopalne
hlače ali kaj podobnega, kajti v naši družbi
se nahajajo tudi dame! Sicer pa, kako se
imenujete, kdaj ste rojen, kaj ste doživel?"
In preko ograje zrakoplova se sklone William
J. Fletcher s papirjem in svinčnikom v suhih
Vrstica 7.072 ⟶ 7.073:
roki.
 
"I'm“I’m so glad to see you!"
 
Toda že v naslednjem trenutku opazi odprtino,
Vrstica 7.078 ⟶ 7.079:
veliki duhoven.
 
"Za“Za mano!" krikne.
 
Potem planejo eden za drugim v notranjščino
svetišča.
 
== 47. ==
—V— V svetišču pred zlatim prestolom se vrže sedaj na tla par desetin sužnjev.
 
Previdno se plazijo proti konzulovim nogam
skušajoč ga tako izpodnesti. Pred njim
leže mrtvi skoro že vsi, ki so ž njim vred branili
Mavdo„Mavdo, leži tudi Kien-Lung, najzvestejši
njen spremljevalec.
 
Vrstica 7.096 ⟶ 7.097:
črnci proti vratom.
 
"Preč“Preč, preč!" krikne konzul ter dvigne
Marvdo v naročje. Opoteka se od utrujenosti.
 
"Zaklad“Zaklad!" mrmra Mavda. "Brez“Brez zaklada
ne grem od tod!"
 
"Naprej“Naprej! Čaka nas še veliko delo!" kriči
Stanley.
 
Vrstica 7.112 ⟶ 7.113:
Oni, ki so zbežali iz svetišča kriče na vse strani:
 
"Belokožci“Belokožci nam odnesejo zlato!"
 
Jeza in razočaranje jih napolnita z novim
Vrstica 7.152 ⟶ 7.153:
približati.
 
"Astarta“Astarta!" krikne obupno.
 
Toda v istem trenutku švignejo iz templja
Vrstica 7.158 ⟶ 7.159:
ognja.
 
"Pojdite“Pojdite! Pojdite!" sili Stanley.
 
"Naprej“Naprej!" kriči Fletcher zgoraj v zrakoplovu,
"sicer“sicer eksplodiramo!"
 
Takrat se dvigne Astarta, boginja Ljubezni
v nebo.
 
"Astarta“Astarta gre ..." krikne z ubitim glasom
veliki duhoven.
 
Vrstica 7.177 ⟶ 7.178:
trudna žival v plamene ... V smrt ...
 
== 48. ==
Na londonskem letališču se zbirajo množice
ljudi. Policija in vojaštvo zapira le s težavo
Vrstica 7.187 ⟶ 7.188:
se trže za letake, ki od ure do ure prinašajo
brezžična poročila z vedno novimi poročili o
avanturi in o osebnosti Mavde "Buttonove"“Buttonove” in
njenih spremljevalcev. Na čelu štaba stoji z
visokimi uradniki se pogovarjajoč ravnatelj
"London“London Heralda." Njegov obraz žari. Ves
svet govori o velikanskem podjetju njegovega
lista, ki je mahoma ubilo konkurenco vseh
Vrstica 7.205 ⟶ 7.206:
žensko na svetu.
 
Toda ravnatelj "London“London Heralda"Heralda” kaže
tudi tu svojo velikopoteznost. Zadati je treba
konkurenci še najtežji udarec. Samoobsebi
Vrstica 7.229 ⟶ 7.230:
poda poročilo, ki pa ni ravno razveseljivo. V
brezžični postaji se je bil že zdavnaj zasidral
poročevalec "United“United Press of America," ki z
amerikansko hladnostjo brzojavlja svojemu
listu poglavje za poglavjem svetega pisma,
Vrstica 7.238 ⟶ 7.239:
narekuje neka krasna tajnica v potu
svojega obraza že cele ure eno pravljico iz
"Tisoč“Tisoč in ene noči," za drugo; poleg nje sedeča
tovarišica recitira v govorilo trpljenje
kralja Learja in Wertherja. Na brzojavnem
Vrstica 7.253 ⟶ 7.254:
umaknili na stran.
 
"Ugotovite“Ugotovite kdo je ta človek," zašepeče
ravnatelj svojemu reporterju. "Zdi“Zdi se mi
sumljiv!" Čez minuto se reporter zopet vrne.
 
"Tu“Tu se ne da nič napraviti!" zašepeče ravnatelju
na uho. "To“To je sam kostariški poslanik!"
 
Toda ravnatelj se ne da ugnati tako lahko.
Vrstica 7.274 ⟶ 7.275:
napolnjuje zrak.
 
"Prihajajo“Prihajajo! Prihajajo!"
 
V istem trenutku se obrne kostariški poslanik
Vrstica 7.285 ⟶ 7.286:
klobuk. Začudeno se obrne nazaj.
 
Poslanik in ravnatelj "London“London Heralda"Heralda” si
stojita nasproti.
 
"Od“Od kdaj zastopate Kostariko, gospod kolega?"
spregovori ravnatelj s hladnim nasmehom.
 
"Ali“Ali vas smem prositi, da zavarujete interese
vaše velesile malo bolj zadaj?"
 
Debelo pogleda Amerikanec ravnatelja,
pobere klobuk ter izgine spodaj v množici.
 
== 49. ==
Mahoma prično svirati vse na letališču razpostavljene
godbe.
Vrstica 7.321 ⟶ 7.322:
 
V svečanem nagovoru pozdravi Miss Button,
"najbogatejšo“najbogatejšo ženo na svetu," konzula,
Stanleya in celo Bambula, ki spričo veličine
tega trenotka raztegne obraz v zadovoljno
Vrstica 7.328 ⟶ 7.329:
Potem sune ravnatelj trikrat z roko v zrak.
 
"Trikratni“Trikratni živijo afriškim junakom!"
 
V naslednjem trenutku predre množica policijski
Vrstica 7.366 ⟶ 7.367:
s svojega sedeža ter se obrne nazaj.
 
"Kam“Kam tako hitite, prijatelji!" zakriči zasledovalcem,
"peljemo“peljemo se v hotel "Viktoria“Viktoria."
Prihranite si trud!"
 
In dalje drvi automobil. Dalje se pode zasledovalci.
 
== 50. ==
Hotel "Viktoria“Viktoria," v katerem so se nastanili
Mavda, konzul in Stanley, da se odpočijejo od
naporov zadnjih dni je hermetično zaprt pred
Vrstica 7.383 ⟶ 7.384:
spodaj vse dohode je streha nezastražena.
Mirno in neopažen od množice sedi na strehi
izkušen zastopnik madridskega "A“A. B. C.",
mali in ročni Ruy Montes. Gospod Ruy Montes
se je priplazil tja gori še pred solnčnim
Vrstica 7.396 ⟶ 7.397:
najbrže nekaj važnejšega.
 
"Tu“Tu hotel "Viktoria“Viktoria," zakliče nežen ženski
glas. "Ali“Ali bi mi ne mogli poslati semkaj koga
z damskimi čevlji št, 35., da si jih izberem?
Ako bi vas ne hoteli pustiti v hotel, recite, da
Vrstica 7.403 ⟶ 7.404:
Sklicujte se name, sobarica, prva
etaža. Ako bi vas kljub temu ne pustili vstopiti,
potem pridem sama doli."
 
Gospod Ruy Montes priteče ves prepoten
Vrstica 7.410 ⟶ 7.411:
s škatljo ženskih čevljev v roki.
 
"Dobro“Dobro jutro," pozdravi začudenega mladiča
ter sname z vso špansko grandeco pred
njim svoj klobuk. "Ali“Ali hočete napraviti dobro
kupčijo? V tem slučaju spijete na moje
zdravje lahko recimo deset whiskyjev ali pa
Vrstica 7.420 ⟶ 7.421:
nazaj. Tu imate dvajset funtov. Zaračunajte
si čevlje, drugo pa lahko ostane vam. Napraviva
torej kupčijo?"
 
"Hm“Hm," reče clerk ter pogleda postrani
Španca. "Vi“Vi ste gotovo človek od časopisja?"
 
"Dobro“Dobro," odvrne Ruy Montes, "kar“kar hočete
sem, sedaj pa nimam več časa na razpolago,
da bi se razgovarjal z vami! Hočete torej?"
 
Clerk prikima ter izgine v prvi bar, da se
Vrstica 7.442 ⟶ 7.443:
razkrivati svojo ljubezen.
 
"Kdo“Kdo ste?" krikne Mavda ter plane prestrašena
kvišku.
 
"Ti“Ti ljudje so mi poslali semkaj blazneža!"
 
Naglo iztegne roko ter pozvoni.
 
"Toda“Toda jaz vendar nisem čevljar!" jeclja še
vedno klečoci zastopnik "A“A. B. C." "Jaz“Jaz sem
Španec. Don sem! Uslišite me, postanite moja
žena, sicer se usmrtim!"
 
In pri teh besedah potegne iz žepa dolgo
bodalce.
 
"Na“Na pomoč!" krikne Mavda ter plane v
najoddaljenejši kot sobe.
 
Vrstica 7.466 ⟶ 7.467:
pred vrata.
 
== 51. ==
Toda to je le začetek vsega onega, kar morajo Mavda, konzul in Stanley vse prestati.
Tudi to ne pomaga nič, da postavijo pred vrata
Vrstica 7.488 ⟶ 7.489:
nesrečne poročevalce.
 
"Za“Za vraga! Kupite hotel, ako ne gre drugače.
Preskrbite mi pet kolon poročila o gospodični
Buttonovi, ali pa vas odpustim," naroča
ravnatelj "New“New York Suna"Suna” nesrečnemu
Harrisonu svojemu londonskemu poročevalcu.
Harrison ve, da mu ostaja le še dve možnosti,
Vrstica 7.498 ⟶ 7.499:
 
Naslednjega dne se pojavita v pisarni hotela
"Viktorija"“Viktorija” dva tuja gospoda, eden oblečen
zelo elegantno, drugi pa opravljen v ameriško
promenadno obleko. Na veliko začudenje
Vrstica 7.522 ⟶ 7.523:
 
Vsa poročila izhajajo iz enega in istega vira,
namreč iz neke posebne izdaje "New“New York
Suna," od tu pa so jih poročevalci pretelefonirali
nemudoma takoj nazaj londonskim listom.
Celo "London“London Herald"Herald” je za enkrat pobit.
Harrison je zmagal.
 
"Strašno“Strašno!" reče Mavda pol smejoč, pol se
jezeč.
 
"Da“Da," reče Allan ter ji poskuša napraviti
poklon, "vi“vi ste pač povsod boginja, kamorkoli
pridete."
 
"Hvala“Hvala! Tega res ni bilo treba," reče smeje
Mavda. "Na“Na vsak način moramo pobegniti
odtod. Vam se na vse zadnje še ne godi tako
hudo, toda mene ne izpuste ti strašni časnikarji
Vrstica 7.544 ⟶ 7.545:
preoblečena v hotelskega slugo. Stanley pokažite
svojo umetnost. Preskrbeti mi morate
zato potreben kostum!"
 
Dve uri pozneje stopa po hotelskih stopnicah
Vrstica 7.556 ⟶ 7.557:
obstane ter se zagleda v slugo.
 
"Presneto“Presneto lep fant je to," si misli med tem,
ko se zasučejo vrata. "Tega“Tega pa še niti ne poznam.
Pridobiti ga moram za mojo osebno
službo!"
 
Toda Mavda je že spoznala svojega sovražnika,
Vrstica 7.571 ⟶ 7.572:
vogalom.
 
== 52. ==
Na dovrskem mostu se oglasi v tretjič zvonec.
Z dimnika parnika, pripravljenega za
Vrstica 7.601 ⟶ 7.602:
afriške divjine, sta zopet sama.
 
"Gospodična“Gospodična Mavda," spregovori tiho inženir,
"skoro“skoro bi raje videl, da sva ostala-tam
doli. Vsaka minuta vas bolj oddaljuje od mene.
Kaj naj vam še omenim tu, vam oboževani
Vrstica 7.609 ⟶ 7.610:
nepremostljiv prepad! — Kaj sem napram
vam jaz ubog inženir?! Tam doli v Afriki
sem bil le moški, in vi ste bila le ženska ... "
 
Je li mesečina tako obledila Mavdin obraz?
 
"Ne“Ne govorite tako," odvrne tiho. "Nikoli“Nikoli ne
morem pozabiti kaj ste storili zame moj ljubi,
dragi prijatelj! Nikoli ne bom pozabila,
kaj ste mi in kaj mi ostanete. Zakaj me žalite? Ako naju deli to neumno zlato, potem recite
mi eno samo besedo in vržem ga vstran!
Allan!" vzklikne ter razprostre roke, "ali“ali ti
moram povedati: ljubim te! Ostani pri meni!
Tvoja sem za vedno!"
 
Občutek nepopisne sreče prevzame inženirja.
 
"Mavda“Mavda!" zajeclja komaj slišno. "Moja“Moja
Mavda!"
 
Med vrati, vodečimi iz salona se pojavi tiho,
Vrstica 7.643 ⟶ 7.644:
zopet nazaj.
 
"Mavda“Mavda, draga, draga Mavda," šepeče inženir. {{prelom strani}}
 
"Ta“Ta tvoj denar naju tudi lahko druži, mesto
da bi naju delil. Mavda, jaz hrepenim po
nečem velikem, tako velikem, kakor je hrepenel
Vrstica 7.659 ⟶ 7.660:
daljavo je ključ do boljše bodočnosti človeštva.
 
"Ali“Ali mi hočeš pomagati, draga Mavda, da
uresničim te moje velike sanje? ..."
 
Nemo se sklone Mavda h klečečemu ter mu
nežno položi roke krog vratu:
 
"Moj“Moj najdražji," šepeče, "hočem“hočem ...!"
 
== 53. ==
Na parniku so že pozajtrkovali. Francoska
obala se odraža na obzorju vedno bolj jasno
in razločno.
 
"Ljubi“Ljubi prijatelj," reče Mavda, poleg nje
na krovni ograji slonečemu konzulu. "Danes“Danes
zjutraj ste se me izogibali. Zakaj se jezite
name?"
 
Njene besede zvene negotovo. Njena ljubezen
Vrstica 7.684 ⟶ 7.685:
besede.
 
"Težko“Težko mi je posloviti se od vas, gospodična
Mavda!" Šiloma se trudi ostati miren. "In“In
vendar se moram. Na Holandskem čaka nekdo
name, katerega ne smem pustiti dalje čakati: moja stara mati!"
 
Kakor strela zadenejo Mavdo te konzulove
Vrstica 7.700 ⟶ 7.701:
Sunkoma se konzul osvobodi njene roke.
 
"Bodite“Bodite srečna, moja mala Mavda," reče
šepetaje. Potem izgine.
 
== 51. ==
Visoko nad Renom leži prekrasen, star
grad. Krog njega razprostirajo svoje košate
Vrstica 7.721 ⟶ 7.722:
dobrih delih govori ves svet.
 
"Pojdi“Pojdi!" reče ter se nasloni na Allanovo
roko.
 
Vrstica 7.731 ⟶ 7.732:
v senčnat vrt.
 
"Še“Še nekaj časa in moje delo bo končano!
Da niso ljudje še nikdar poprej prišli na to
idejo! Napram mojemu stroju bo brez moči
Vrstica 7.740 ⟶ 7.741:
top.
 
"Moj“Moj najdražji!" vzklikne Mavda ter mu
ovije, občudujoč ga, roke krog vratu.
 
Vrstica 7.760 ⟶ 7.761:
ozke stopnice.
 
"Dovoli“Dovoli mi iti gori!" prosi Mavda.
 
Mavda prosi toliko časa, da premaga Allanove
Vrstica 7.766 ⟶ 7.767:
previdno pomaga navzgor po ozkih stopnicah.
 
"Sedaj“Sedaj pazi, Mavda," reče Allan, ko dospeta
na visoko stojišče. "Oba“Oba stožca sta napravljena
iz najboljšega jekla ter se zamoreta
automatično dvigniti še za mnogo metrov
Vrstica 7.783 ⟶ 7.784:
raztopil vsako kovino, katero bom hotel pokvariti.
 
"Sedaj“Sedaj pazi!" Allan pritisne na par na deski
se nahajajočih gumbov.
 
Vrstica 7.794 ⟶ 7.795:
eden od drugega.
 
<center><nowiki>* * *</nowiki></center>
 
Ko sta zopet v Mavdini sobi, izroči sluga
Vrstica 7.800 ⟶ 7.801:
pismo. Mavda se nasmehne, ko ga prečita. {{prelom strani}}
 
V "Akademiji“Akademiji človečanstva"človečanstva” praznujejo
njen petnajstletni jubilej. "Ravnatelj“Ravnatelj mi piše,
da tokrat ne morejo praznovati brez mene.
Vsi pričakujejo, da se vsaj ob tej priliki prikažerri
iz moje samote zopet enkrat med
svet. Kaj misliš, ali naj grem?"
 
"Ako“Ako ne bo trajalo predolgo ..." meni Allan.
"Mene“Mene zadržuje delo, toda mladeniči,
katere vzdržuješ, imajo končno vendarle pravico
spoznati enkrat svojo skrivnostno dobrotnico.
Neprijetno gotovo ne bodo iznenadeni."
Allan prime Mavdino roko ter jo poljubi.
 
"Ako“Ako meniš," reče Mavda, "potem“potem grem."
 
== 55. ==
V veliki in krasni skupini hiš, s prostornimi
dvoranami, s svetlimi delavnicami, učilnicami
Vrstica 7.849 ⟶ 7.850:
 
Vzgaja pa se jih tudi telesno, kajti le v
zdravem telesu živi tudi zdrava duš.aduša. Moč
in sposobnost do odločnosti se goji tu prvič,
kajti le močni in odločni ljudje lahko dosežejo
Vrstica 7.860 ⟶ 7.861:
zro žareče v svet. Pred stopnicami zadrži svojega konja.
 
"Po“Po njo pojdemo!" zakliče z jasnim glasom
v dvorano. In potem odjaha četica v divjem
diru po gladki cesti, vodeči proti mestu.
 
Daleč zunaj po cesti drvi Mavdin avtomobil
proti "Akademiji“Akademiji človečanstva." Takrat se
nenadoma prikaže levo in desno izza grmovja
četica mladih jahačev. Z gotovo roko zadrže
Vrstica 7.871 ⟶ 7.872:
prestrašen na zavoro. Jezdeci obkrožijo avtomobil.
 
"Hura“Hura!" kriknejo mladeniči ter dvignejo
čepice. "Mi“Mi smo prvi! Živela naša mati!"
 
In: Živijo, živijo, živijo! odmeva po planoti ...
Vrstica 7.885 ⟶ 7.886:
drugemu nevošljiv gnetejo krog nje.
 
"Mene“Mene je pogledala!""Meni“Meni je dala
roko!""Z“Z menoj je govorila!" kriče vsi
vprek.
 
Vrstica 7.896 ⟶ 7.897:
ji je bila prišla naproti.
 
"Gospod“Gospod ravnatelj gotovo ne bo hud, ako
si drznem spregovoriti par besed in tovariši
se gotovo tudi ne bodo jezili, saj hočem govoriti
Vrstica 7.925 ⟶ 7.926:
res to, kar pričakuje. Tovariši, toliko sreče in
solnca sploh ni, kolikor ga ji mi želimo. Zato
vzkliknite tovariši tako glasno kakor le morete: "Naša“Naša mamica naj živi!"
 
In: Živijo, živijo, živijo! odmeva zopet po
Vrstica 7.941 ⟶ 7.942:
bila sama zopet otrok.
 
"Kdo“Kdo je oni mladenič, ki me je nagovoril?"
vpraša ravnatelja par ur pozneje po kosilu,
ko mu sedi nasproti v njegovi pisarni.
 
"Sirota“Sirota, kakor ostali," odvrne. "Mlad“Mlad Rus,
imenuje se Šutjakov, Mitja Šutjakov. Drugega
ne vem o njem kakor to, da je odrasel na
deželi pri kmetih istega imena. Najdenček
najbrže."
 
"Ljubi“Ljubi gospod profesor," prosi Mavda, "vi“vi
gotovo dovolite, da pride Mitja o počitnicah
k meni? Gotovo ni prav, da ga odločim od
njegovih tovarišev, vem, toda — imela bi tako
rada enkrat pri sebi tako ljubeznjivo dete,
in — Mitja mi tako ugaja."
 
== 56. ==
Že dva meseca živi Mitja v gradu ob Renu.
Po dnevi pomaga z žarečimi očmi v delavnici
Vrstica 8.018 ⟶ 8.019:
Allanu to skrivnost.
 
"Moj“Moj Bog! Kdo izmed nas ni bil nesrečno
zaljubljen v takih letih," odvrne Allan smeje.
"Ali“Ali mu moreš zameriti, da se je zaljubil
v te? To se je dogodilo tudi že starejšim kot
je on!" In Allan se zopet zasmeje, ji položi
roke krog pasu ter jo poljubi.
 
<center><nowiki>* * *</nowiki></center>
 
== 57. ==
Stroj je gotov. Kljub vsej previdnosti in opreznosti,
s katero sta skrivala Allan in Mavda
Vrstica 8.059 ⟶ 8.060:
 
Tu je izšel neke nedelje po vseh večjih listih
sveta na prvem mestu Allanov ."Poziv“Poziv
na človeštvo!" Zvezi narodov se po svetovni! vojni ni posrečilo popolnoma izpeljati lepih
i načrtov, ker ji ni stalo na razpolago nobeno
uspešno sredstvo, potoni katerega bi lahko, če bi bilo treba, tudi prisilila države k miru.
Vrstica 8.090 ⟶ 8.091:
v Parizu na pisalni mizi nujno-brzojavko njegove
vlade. Vsebovala je le malo besed:
"Pridite“Pridite takoj na oseben pogovor!"
 
Štiriindvajset ur pozneje je sedel baron že
Vrstica 8.096 ⟶ 8.097:
svojega ministra. Treba mu je bilo čakati le
par minut, da mu je sluga odprl vrata v svetišče
svetovno slavnega državnika. "Veseli“Veseli
me, da vas zopet vidim, gospod baron," je rekel
minister ter mu namignil naj sede. "Prosim“Prosim,
pripovedujte mi!"
 
In baron je pripovedoval. Najprej je bil poizkusil
Vrstica 8.126 ⟶ 8.127:
počasi z glavo.
 
"Jaz“Jaz sem kljub temu čisto drugačnega mnenja,
dragi gospod baron. Po vsem tem, kar
ta človek dela, smemo biti pripravljeni na vse.
Vrstica 8.135 ⟶ 8.136:
nas in za nas vodila politiko in s tem uničenje
naroda, kateremu midva oba pripadava in
katerega enako vroče ljubiva!"
 
Minister je vstal ter položil svojo drobno,
aristokratsko roko baronu na ramo.
 
"Za“Za nas obstoja samo ena alternativa: Ali
se nam posreči, da dobimo mi sami v posest
tega človeka in njegov stroj — in sicer oba,
razumete, kajti eden brez drugega sta brezpomembna
— ali ..."
 
Minister je napravil pavzo.
 
"Stroj“Stroj in iznajditelj morata izginiti za
vedno!"
 
"Ekscelenca“Ekscelenca!" Baron je planil kvišku. "Tega“Tega
človek a ni mogoče kupiti! Ali sem vas dobro
razumel? Ostane potem res le druga alternativa? ..."
 
"Mislim“Mislim, da mi ni treba tega povedati dvakrat."
Mrzlo kakor udarci so padle te njegove
besede.
Vrstica 8.161 ⟶ 8.162:
Baronov obraz je postal mrtvaško bled.
 
"Ekscelenca“Ekscelenca, jaz nisem morilec ..." je zajecljal.
 
"Ali“Ali sem kaj takega zahteval od vas?"
 
Skrivnosten nasmeh je spreletel ministrov
obraz. "Kjer“Kjer je volja, je tudi pot. In poti je
toliko. Katero izberete, je vaša stvar. Toda
izberite si ono, ki bo vodila k cilju ..."
 
Nato je dal z migljajem znamenje, da je
pogovor končan.
 
"Domovina“Domovina pričakuje to od vas!"
 
Takrat se je ponosna baronova postava
Vrstica 8.179 ⟶ 8.180:
skrajne odločnosti.
 
"Domovina“Domovina ne bo čakala zaman, ekscelenca!" je odvrnil, "doslej“doslej me še nikoli ni klicala
zaman."
 
"Dobro“Dobro, edina sva si. Popolno pooblastilo
imate, da storite vse, kar se vam zdi potrebno,
gospod baron ..." Ministrov glas je postal
za spoznanje toplejši kakor navadno:
"Želim“Želim vam popolen uspeh!"
 
== 58. ==
Mavda je poslala Mitjo Šutjakova s štipendijo
na akademijo v Italijo, da tam pozabi na
Vrstica 8.195 ⟶ 8.196:
gradu ob Renu.
 
"Dovoli“Dovoli, da grem s teboj, Allan," reče Mavda
svojemu ljubljencu s prosečim pogledom.
"To“To bo največja ura najinega življenja, Allan.
Poslušaj me! Ona ura, ko boš stal pred
množico ter ji pokazal čudež svoje nove iznajdbe."
 
"Ne“Ne," odgovori Allan, "ne“ne, Mavda! To uro
moram biti sam. Bodi uverjena, da je tako
bolje. Kdo ve, kaj se bo zgodilo: če se ne izprenieni
Vrstica 8.209 ⟶ 8.210:
in pred javnostjo. Kako bi te mogel v takem
slučaju izpostaviti javnemu zasmehovanju?
Zato ostani raje tu, draga Mavda!"
 
"Allan“Allan! Moj najdražji!" plaho in boječe
mu ovije roke krog vratu.
 
"Povrni“Povrni se čimpreje!"
 
== 59. ==
Zunaj na pariškem Marsovem polju stoji
Allanov stroj, katerega stražijo dan in noč
Vrstica 8.245 ⟶ 8.246:
vse to, pa doslej vendarle še ni mogel izslediti.
 
"Torej“Torej pojdite, gospodje!" reče končno
obema inženirjema, ki stojita pred njim. "V“V
pol ure pridem za vama. Glejta, da bo vse
pripravljeno za odločilni trenutek."
 
Preteklo je pol ure.
Vrstica 8.256 ⟶ 8.257:
sobo stopi hotelski sluga s posetnico.
 
"Baron“Baron Murphy? Ne poznam ga! Recite
mu, da ga ne morem sprejeti."
 
"Gospod“Gospod je rekel, da mora na vsak način
govoriti z vami!" reče sluga, ne da bi se odstranil,
v misli na kneževsko napitnino, katero
je bil prejel. "Zadeva“Zadeva je nad vse važna,
je rekel."
 
"Naj“Naj bo torej. Sprejmem ga, toda le za
par minut!"
 
Par trenutkov nato si že stojita nasproti
Vrstica 8.275 ⟶ 8.276:
tujec.
 
"Nočem“Nočem vas zadrževati dolgo," spregovori
baron, "vem“vem, da se vam mudi. Toda par minut
pogovora mi morate vendarle dovoliti.
Moj poset se tiče vaše iznajdbe." Baron napravi
kratek odmor. "Javno“Javno preizkušnjo stroja
morate odpovedati!"
 
Začudeno pogleda Allan tega vsiljivega
Vrstica 8.286 ⟶ 8.287:
z blaznežem.
 
"Čujte“Čujte me!" spregovori zopet baron s hladnim,
stvarnim glasom. "Moja“Moja vlada želi, da
ne bi prišel ta tako važen inštrument v nenadzirljive
roke množice, ki se bo kakor doslej
Vrstica 8.318 ⟶ 8.319:
ne sme nikdar na lastne oči videti, kaj
zmore vaš stroj. Javna preizkušnja se ne sme
vršiti."
 
Allan posluša barona najprej z začudenjem,
Vrstica 8.328 ⟶ 8.329:
lahko v časten, odprt boj.
 
"Vaš“Vaš poizkus je brezpomemben," spregovori
končno počasi. "Prihranili“Prihranili bi si bili lahko
vse te nepotrebne besede. Ravno radi tega,
da preprečim to, za kar me hočete pridobiti,
Vrstica 8.352 ⟶ 8.353:
dela ali ne!
 
"Gospod“Gospod baron, recite vašim ministrom:
da je konec vladanja samovoljnežev. Odslej
bodo govorili in odločevali vsi narodi brez
razlike, veliki in majhni sami!"
 
V naslednjem trenutku je bil baron sam.
 
"Za“Za vraga!" je siknil skozi zobe. "To“To je
trikratni norec!"
 
Čez par sekund pa se je že zopet pomiril.
Vrstica 8.382 ⟶ 8.383:
se odpro.
 
"Ah“Ah, vi ste," reče Murphy. "Zaslužili“Zaslužili ste si
pošteno vaše plačilo. Ta neumni inženir vam
je šel kar tako na lepem v past. To sobo bomo
rabili lahko še večkrat." {{prelom strani}}
 
Baron se obrne v sobo. Za njim stojita po
Vrstica 8.393 ⟶ 8.394:
z diskretnim zaupljivim smehljajem.
 
"Vse“Vse v redu, gospod! Izpolnite vašo dolžnost.
Kurir čaka. Vsak košček papirja, ki ga najdete
tu, mora biti jutri zjutraj na določenem
mestu."
 
== 60. ==
Urno drvi Stanleyev voz ven proti Marsovemu
polju. Za njim hiti, le nekaj streljajev
oddaljen baronov automobil. Stanleyev voz
se ustavi potem, ko se prerije skozi množico,
pred stranskimi vrati, ki vodijo nar.avnostnaravnost k
stroju ... Komaj pet minut pozneje drvi mimo
istega prostora tudi že baronov automobil.
Vrstica 8.428 ⟶ 8.429:
automobil zdrvi zopet dalje.
 
"Kako“Kako stoji stvar, Joe?" vpraša baron svojega
tako naglo spremenjenega sopotnika.
 
"Vse“Vse je pripravljeno!" odgovori ta čisto
tiho, tako da ga niti šofer spredaj ne čuje.
 
"Stroj“Stroj ne bo funkcijoniral! Eden izmed
Stanleyevih inženirjev je že zbolel. Dan je
vroč, žejalo ga je in zato je pil. Tudi z ostalimi
Vrstica 8.442 ⟶ 8.443:
k vragu. — Pazite dobro, gospod! Kadar vam
dam znamenje z robcem, bo to pomenilo, da
je stroj uničen."
 
"Joe“Joe!" reče baron in njegov siceer tako odločen
glas postaja nemiren, "vi“vi ste pravi
mož! Glejte, da odnesete pete. Vlada vas bo
za to delo kraljevsko plačala." Mož zmaje z
rameni. "Bomo“Bomo videli!" odvrne suho. "Kolikor“Kolikor
je v moji moči ..."
 
V naslednjem trenutku je baronov avtomobil že v sredi med množico, katere število minuto
Vrstica 8.460 ⟶ 8.461:
Baron se obrne k šoferju, veleč mu:
 
"K“K tribunam!"
 
== 61. ==
Allan stoji pred svojim strojem ter se pogovarja
s prvim inženirjem.
 
"Gospod“Gospod Groothus je nenadoma zbolel;
pričeti bomo morali brez njega," poroča inženir.
"Mesto“Mesto njega sem najel nekega monterja,
elektrotehnika, zelo spretnega in zanesljivega
človeka, kolikor sem ga mogel na
videz presoditi. Portudil se mi je že včeraj.
Hočete, da vam ga predstavim?"
 
Allanov obraz se zmrači. Potem zmaje z
glavo. "Sedaj“Sedaj je že prepozno. Pazite skrbno
nanj in ne izpustite ga izpred oči."
 
Inženir se pokloni in odstopi.
Vrstica 8.491 ⟶ 8.492:
Pismo Mavde. Samo par besed stoji v njem.
 
"Noč“Noč in dan, minuto za minuto mislim nate.
Želim ti popolno srečo v tvoji, v najini,
največji uri. Vrni se kmalu! Tako težko mi
je brez tebe!"
 
Allan poljubi pismo, ga vtakne nato nazaj
Vrstica 8.506 ⟶ 8.507:
obrnjene na stroj.
 
"Ali“Ali uspe —"—”
 
— —Iz nepregledne množice, ki se je zbrala,
Vrstica 8.525 ⟶ 8.526:
letaki. Toda na njih stoji le en sam stavek:
 
"Ljudovladi“Ljudovladi človeštva v dar."
 
Takrat zaorijo iz množice navdušeni in
vzhičeni klici:
 
"Ljudovladi“Ljudovladi človeštva!"
 
"Ljudovladi“Ljudovladi človeštva!"
 
Stroji velikanske mašine pričn«prično delovati.
Ljudstvo utihne. Iz konic visokih stožcev izžarevajo
mogočni električni plameni.
Vrstica 8.545 ⟶ 8.546:
videli. Toda železje se ne zgane.
 
"Sedaj“Sedaj, sedaj!" "Ali“Ali še ne vidiš?" "Tam“Tam,
tam!" "Železje“Železje se giblje," kriči množica vse
vprek.
 
Vrstica 8.555 ⟶ 8.556:
nepremično kakor poprej.
 
"Sedaj“Sedaj ...!" "Ne“Ne! Še ne!" "Sedaj“Sedaj, sedaj!"
"Še“Še vedno nič!" {{prelom strani}}
 
Gori na svojem vzvišenem prostoru pritiska
Vrstica 8.579 ⟶ 8.580:
zobe.
 
"Tvegati“Tvegati moram!" vzklikne Allan. "Moram“Moram!"
 
In že prične plezati gori v višavo. S posodo
Vrstica 8.591 ⟶ 8.592:
 
Nad seboj zagleda kose navzdol viseče žice.
"Dovodna“Dovodna žica je prerezana!" krikne prestrašeno.
Le z naporom se vzdrži, da ne pade
doli v vrtoglavo globočino.
Vrstica 8.603 ⟶ 8.604:
tlom, mu pokleknil na kolena.
 
"Izdajstvo“Izdajstvo, to je izdajstvo!"
 
Po Allanovi glavi se pode misli z bliskovito
naglico.
 
"Monter“Monter! To je baronov podkupljenec. Ta
človek je prerezal tudi žico."
 
Allan pleza nazaj.
Vrstica 8.626 ⟶ 8.627:
Na življenje in smrt.
 
== 62. ==
Na diplomatski tribuni zabava baron vso
svojo okolico. V splošnem nemiru, ki se polašča
Vrstica 8.651 ⟶ 8.652:
Baron odloži naglo daljnogled.
 
"Zdi“Zdi se mi, da se bo ta-le iznajditelj blamiral,"
reče svojemu sosedu. Njegov glas je
zopet miren kakor poprej.
 
"Gospod“Gospod grof, zdi se mi, da so bile naše
skrbi nepotrebne. Največja komedija svetovne
zgodovine se zaključuje."
 
== 63. ==
Z levico se oprijema Allan za ograjo,
desnico pa drži pripravljeno na sunek.
Vrstica 8.670 ⟶ 8.671:
že nanj z vso silo svojega telesa.
 
"Na“Na pomoč!"
 
"Na“Na pomoč!!"
 
Levica neznanca, ki ga zgrabi za vrat, mu
Vrstica 8.744 ⟶ 8.745:
vred v globino.
 
== 64. ==
Izza bregov na vzhodnem pobrežju Rena se
dviga solnce ter meče svojo rdečo luč prek«preko
pokrajine in žuborečih rečnih valov.
 
Vrstica 8.754 ⟶ 8.755:
njene razpuščene lase.
 
"Allan“Allan!" šepeče poluglasno, kakor da bi se
pogovarjala s svojim oddaljenim ljubljencem.
 
"Allan“Allan, prišla je najina velika ura, najina
sveta ura. Bodi močan moj dragi, ti najboljši,
najčistejši med vsemi! Allan ... midva oba
morava biti močna, tako močna, kakor sva si
zvesta, ako hočeva biti voditelja ..,. ako hočeva
pripeljati uboge, zapostavljene in izkoriščane
po strmi poti navzgor nazaj v nekdaj izgubljeni
raj!
 
"S“S stroji so jih hujskali morilci drugega na
drugega, s stroji so jih uničevali ... Sedaj pa
stoji proti njihovim strojem stroj proti vojni ... stroj človeštva ...
 
"Ti“Ti in jaz, Allan hočeva postati voditelja
novega, svobodnega človeškega pokolenja.
"Gospodarico“Gospodarico sveta"sveta” si me imenoval v šali. V
ljubezni bom blagoslovila moje žezlo in na
moji zastavi bo zapisana z zlatimi črkami beseda
“Osvobojenje ...”
"Osvobojenje ..."
 
Mavda odpre oči.
Vrstica 8.782 ⟶ 8.783:
besede vzžari tisti trenutek v še lepši svetlobi.
 
"Moji“Moji mladeniči, voditelji bodočega pokolenja
že rasto! Kadar nama pade ob poslednji
uri iz rok najina zastava, Allan — jo bodo
Vrstica 8.789 ⟶ 8.790:
novo jutro.
 
"V“V kraljestvo miru!"
 
— —Mavda zapre oči. Za trenutek se ji
Vrstica 8.803 ⟶ 8.804:
temna bojazen.
 
"Ne“Ne bodi hud dragi," zašepeče, "če“če sem
malodušna ... Samo ženska sem ..."
 
Ure teko. Počasi in kakor da bi se
Vrstica 8.829 ⟶ 8.830:
brezžičnih postaj.
 
"Dobro“Dobro jutro gospod Muller," ga prijazno
pozdravi Mavda. Ob njenem pozdravu se ji
telefonist pokloni.
 
"Ali“Ali ni še nobenega poročila iz Pariza?"
 
"Vse“Vse polno poročil je milostiva, toda. važnega
ni nobenega. G. Stanley je jedel včeraj
pri Ritzu ter bil toliko in toliko ur zunaj pri
Vrstica 8.846 ⟶ 8.847:
pošiljajo, ni niti eden govoril ž njim. Nepričakovanega
se, kakor izgleda, ni dogodilo
nič."
 
"Trenutek“Trenutek!" Telefonist se obrne naglo zopet
k stroju, v katerem se začuje drobno
prasketanje.
 
"Zbiranje“Zbiranje množic na Marsovem polju se je
pričelo," prestavi glasno hitro drugo drugemu
sledeče znamenje. "Kordon“Kordon vojaštva je
zastražil stroj. V strojarni so delavci pridno
na delu. Oba inženirja gospoda Stanleya sta
stopila v pred strojnico čakajoči automobil
ter sta odpeljala v mesto. Pred hotelom, v |
katerem stanuje gospod Stanley, se gnete nepregledna
množica ljudi, ki bi radi vfdeli slavnega iznajditelja, ko se bo odpeljal na Marsovo polje. Automobil z inženirjem je dospel
Vrstica 8.865 ⟶ 8.866:
vstop. Govoril bi rad z gospodom Stanleyem.
Glasom neke vesti je angleška vlada pripravljena
plačati iznajditelju celo milijardo funtov šterlingov, ako ji izroči stroj..."
 
Aparat prestane. {{prelom strani}}
Vrstica 8.871 ⟶ 8.872:
Mavdo spreletujeta vročina in mraz obenem.
 
"Kako“Kako se imenuje poslanik?"
 
"Murphy“Murphy, če se ne motim," odgorovi telefonist,
"baron“baron Murphy."
 
Mavda prebledi omahne, išče opore. Prestrašen
plane telegrafist k njej.
 
"Saj“Saj ni nič hudega," šepeče Mavda komaj
slišno. "Spala“Spala nisem in ..." čuden, brezizrazen
smehljaj spreleti njeno obličje ..."razburjena “razburjena
sem."
 
V aparatu prične zopet prasketati ...
Vrstica 8.914 ⟶ 8.915:
Nenadoma pa ji šine v glavo strašna slutnja:
 
"Kaj“Kaj hoče od Allana?"
 
Kjer se prikaže Murphy, tam je blizu nesreča.
 
"Allan“Allan," skoro bi kriknila glasno njegovo
ime, tako tesno ji je pri srcu.
 
Trepetajoč se sklone k telegrafistu.
 
"Inženir“Inženir Allan Stanley je zapustil hotel,"
prestavlja dalje telegrafist, "sedel“sedel v voz ter
se med navdušenim vzklikanjem množice odpeljal
proti Marsovemu polju.
 
"Baron“Baron," Mavda plane kvišku, "ali“ali je tudi
baron zapustil hotel?"
 
"O“O tem poročilo ne pove."
 
"Dalje“Dalje, dalje!"
 
Neutrudljivo prestavlja mladi telefonist v
Vrstica 8.956 ⟶ 8.957:
In vendar ne tako, tako z vsem srcem in z
vso dušo kakor ona, Allanova žena. Jezi se
sama n»asenase, da je privolila v to, da je odšel v
Pariz sam, brez nje. Nesrečo — ki mu, kakor
ji slutnje pravijo, preti — bi bila ona morda
Vrstica 8.963 ⟶ 8.964:
bi rešila njega in njegovo iznajdbo.
 
"Zaman"“Zaman”; ji pravi tajen glas, "prepozno“prepozno
je!"
 
Aparat poroča dalje ...
 
"Diplomatska“Diplomatska loža zunaj na Marsovem polju
ni bila še nikoli tako natlačena, kako je
danes. V njej sede vsi znani svetovni politiki.
Vrstica 8.988 ⟶ 8.989:
to, kar sedaj poroča aparat.
 
"Zdi“Zdi se mi, da se je moralo nekaj zgoditi ...
spregovori čez trenutek jecljajoče in negotovo.
"Razdalja“Razdalja je prevelika, zato poročevalci
ne vidijo dobro, kaj se godi. Po stopnicah, ki
vodijo gori v višino velikanskih stožcev, drvi
Vrstica 9.006 ⟶ 9.007:
že stopnjice ter težce. Nudi se grozna slika!
Strašna moč stroj si uničuje stroj sam! Silna
električna sila topi njegove lastne dele ..."
 
"Allan“Allan!" krikne Mavda, kakor ranjena žival.
 
"Allan“Allan! Umore te!!"
 
Telegrafistov glas postaja vedno bolj zlomljen.
 
"Inženir“Inženir Allan Stanley, ki stoji še vedno
gori med stožcema, drži v rokah kos papirja,
katerega pritiska na ustnice. Sedaj je dvignil
roke v zrak. Velikanski ognjeni plameni so
ga obkrožili ter zakrili. Sedaj ... sedaj ...
se ruši ves stroj ... grmi na tla ..."
 
"To“To ni res! To ni mogoče!" krikne Mavda
z glasom, ki ni več podoben človeškemu. Potem
se nasloni na zid s povešeno glavo in s
Vrstica 9.038 ⟶ 9.039:
lin se razlega strašen, nečloveški krik:
 
"Gorje“Gorje ti, Murphy!" {{prelom strani}}
 
"Gorje“Gorje ti!!"
 
Potem utihae vse.
Vrstica 9.051 ⟶ 9.052:
Nenadoma se začuje na vratih vodečih v sosednjo
sobo lahko trkanje. Baron se vzdrami
iz svojih premišljevanj ter okrene gLavoglavo.
Med dvermi stoji ataše.
 
"Kurir“Kurir je tu ... ali naj čaka?
 
"Pošljite“Pošljite ga le k meni, Burnet," odvrne
Murphy. "Gotov“Gotov sem."
 
Počasi vzame z mize ravnokar dogotovljeno
poročilo, katerega še enkrat v naglici prečita.
 
"... Joe je plačal svoj uspeh s smrtjo. Popolnoma
zavestno je šel v smrt. Nagrado, katera
mu je bila obljubljena, je treba takoj izplačati
njegovi družini.
 
"S“S smrtjo Allajia Stanleya in uničenjem
njegovega stroja tipam, da je za vedno pokopana
skrivnost te opasne iznajdbe. Kolikor
Vrstica 9.077 ⟶ 9.078:
kakor mi sporoča ravnokar moj agent iz
Nemčije, je v pretekli noči njegov grad pogorel
do tal ..."
 
Murphy podpiše dogotovljeno poročilo, ga
zvije skupaj ter lastnoročno zapečati.
 
"Tu“Tu!" reče čakajočemu kurirju. "Izročite“Izročite
ga osebno njegovi ekscelenci! Odpotujte takoj
z nočnim ekspresom!"
 
Kurir se prikloni, vzame pismo ter ga
Vrstica 9.091 ⟶ 9.092:
Baron Murphy je sam.
 
== 66. ==
Ekspresni vlak Paris—Ostende drvi skozi
noč. Kurir barona Murphyja je imel srečo.
Vrstica 9.106 ⟶ 9.107:
minuti. Pozna se mu, da je tekel, kajti ves
je zasopel. Za zlatimi naočniki se mu blišče
nervozne oči. "Kak“Kak profesor ali kaj podobnega!" si misli kurir ter se loti zopet svojega
posla.
 
Vrstica 9.112 ⟶ 9.113:
oddelka.
 
"Oprostite“Oprostite, gospod!" reče koleričen glas.
"Kondukter“Kondukter mi je sicer rekel, da je ta oddelek
rezerviran, toda vlak je prenapolnjen in
končno bi dobil še morsko bolezen, če bi moral
ves čas stati. Saj mi ne zamerite, ako se
stisnem tu le v ta kot? Motil vas gotovo ne
bom ..."
 
Kurir bi mu najraje zameril, toda pogled
Vrstica 9.125 ⟶ 9.126:
težavo se vzdrži, da se mu glasno ne zasmeje.
 
"Ako“Ako vam je s tem res pomagano, potem
izvolite."
 
"Srčna“Srčna hvala vam! Najprisrčnejša hvala!
jeclja profesor. Potem privleče s hodnika pol
ducata različnih zavojev, jih postavi lepo na
Vrstica 9.135 ⟶ 9.136:
lahko noč ter prične že čez nekaj minut smrčati.
 
"No“No, to bo še prijetno!" si misli jezno kurir.
"Šest“Šest ur tak koncert!" Toda potem odpre
svoj ročni kovčeg, izvleče iz njega časopis ter
se kmalu, pogledujoč le tuintam pol nejevoljno,
Vrstica 9.152 ⟶ 9.153:
v enakomernih sunkih semintja.
 
"Čisto“Čisto nenevaren človek!" prevdari kurir
ter se zlekne na sedežu, položeč roko na
kovčkov ročaj.
Vrstica 9.158 ⟶ 9.159:
Ko pogleda deset minut pozneje kondukter
zunaj s hodnika med potoma v kupej, vlada
v njem tih mir. Kurir smrči; "profesor"“profesor” smrči.
Pogodila sta se torej. Smejoč se zadovoljno
med brke odide dalje.
 
Pet minut pozneje. "Profesorjevo"“Profesorjevo” smrčanje
prestane. Nekaj časa leži še nepremično,
posluša. Od zunaj ni nikakega sumljivega glasu.
Vrstica 9.174 ⟶ 9.175:
 
Nobeno radovedno oko ne more več pogledati v kupej.
"Profesor"“Profesor” iztegne roko — in luč na stropu
 
je zastrta; medel mrak napolni ozek prostor.
Vrstica 9.240 ⟶ 9.241:
kurirja.
 
== 67. ==
Mesto Ženeva, kateremu pripada otok na
Ženevskem jezeru, katerega imenujejo Otok
Vrstica 9.246 ⟶ 9.247:
darilo. Kot uslugo za to darilo se je zahtevalo
le eno: otok mora dati mesto na razpolago za
poslednje bivališče Allan.aAllana Stanleya, iznajditelja dalekotopilnega stroja. Hitro sklicana
seja občinskega sveta je z ozirom na visoko
vsoto, brez daljše debate pristala na to zahtevo.
Vrstica 9.302 ⟶ 9.303:
Mitja se končno ojunači.
 
"Po“Po njo moramo," spregovori tiho z raskavim
glasom.
 
Vrstica 9.308 ⟶ 9.309:
pred njimi.
 
"Pojdite“Pojdite," reče z brezizraznim glasom,
"poslovite“poslovite se tudi vi od njega."
 
In potem stoji sama na obrežju zroč s suhimi
očmi v daljino.
 
"Gospa“Gospa Mavda!" Mavda se zdrzne ob zvoku
tega ihtečega glasu, kakor da bi se prebudila
iz spanja.
 
"Ah“Ah, ti si, Mitja!"
 
Komaj razume Mitja te njene besede, tako
trudno, tako ubito zvene.
 
"Kaj“Kaj hočeš? Iščeš Mavdo Stanleyevo? Mrtva
je, umrla je ž njim. Idi domov v pomlad in
v solnce, ti si še mlad. Idi brzo; tu je kraj
mrtvih!"
 
Tedaj pade Mitja pred njo na kolena ter
raztegne roke:
 
"Ne“Ne podite me preč! Pustite mi, ostati tu
pri vas!"
 
"Jaz“Jaz sem ... brez doma ..." vzklikne Mavda.
"Mitja“Mitja pri meni bi ne bil srečen ..."
 
Toda potem se sklone vendar k ihtečemu
mladeniču ter ga nežno pritisne k sebi.
 
"Pridi“Pridi, Mitja, moj dragi, tudi ti si ga ljubil! — Ostani pri meni!"
 
== 68. ==
Nasproti tihemu otoku na jezeru leži na
bregu sredi parka porastlega z starimi drevesi
Vrstica 9.381 ⟶ 9.382:
Zgrudi se na stol ter zaspi.
 
== 69. ==
Naslednje jutro prispe v vilo "Solitude"“Solitude”
Fergusson ... Fergusson, najznamenitejši
vseh detektivov, šef privatnega detektivskega
Vrstica 9.391 ⟶ 9.392:
brazde.
 
"Kaj“Kaj ste dosešgel Mr. Fergusson?" Mavdin
glas je tako shižbeno mrzel, da jo detektiv
začudeno pogleda.
 
"Tale“Tale dokaz, da je angleški poslanik v Parizu
baron Murphy po naročilu svoje vlade
unipil inženirja Allana Stanleya in njegov
stroj. Monter, o katerem se je mislilo doslej,
da je bil hipoma ziblaznel, je bil le Murphyjevo
orodje in ..."
 
"Dajte“Dajte sem ...!"
 
Kakor kamenite zvene njene besede.
Vrstica 9.416 ⟶ 9.417:
za nekaj časa sama.
 
"Pojdite“Pojdite... prosim vas, pojdite!"
 
Mavda je sama.
Vrstica 9.425 ⟶ 9.426:
vanj.
 
"... Z uničenjem stroja in s smrtjo Allana
Stanleya ..." čita, potem ji pade pismo iz omahle
roke.
 
Vrstica 9.438 ⟶ 9.439:
Iz njenih prs se izvije divji krik.
 
"Umorjen“Umorjen ... Umorjen ...!"
 
V njenih očeh se pojavijo odsevi blaznosti.
Vrstica 9.461 ⟶ 9.462:
časa.
 
"Gospod“Gospod Fergusson ..." reče slugi. "Prosim“Prosim
naj vstopi."
 
== 70. ==
Kljub temu, da je preteklo že precej dni
po katastrofi na Marsovem polju, se je javnost
Vrstica 9.520 ⟶ 9.521:
 
Interpelacijo v angleški spodnji zbornici
je vložil radikalni poslanec MacNeillMac Neill.
 
== 71. ==
Angleški zunanji minister je dobil v mednarodni
diplomaciji pridevek "rega"“rega”, ker je
navadno vsako politično nevihto zaslutil že
vnaprej.
Vrstica 9.547 ⟶ 9.548:
kurirju med potjo v Ostende. Z malicijoznim
smehom je odložil minister vsako jutro znova
časopise. "Strašno“Strašno neprevidni so ti gospodje.
Puščajo mi preveč časa! Zadeva bo kmalu
zrela za vsak dementi ..."
 
In potem je obvestil minister pariškega poslanika,
Vrstica 9.560 ⟶ 9.561:
je že na pol izgubljen. Ako mu ne bodo pomagala,
ko se bo odločevalo o Mac Neillovi
interpelaciji: "Ali“Ali je vladi znano ..." izredno
srečna naključja, potem bo izgubljen. Tudi
minister bi ga v tem slučaju ne mogel več držati,
Vrstica 9.604 ⟶ 9.605:
Expressom.
 
== 72. ==
Levičarji niso bili nerodni kakor je mislil
minister. Če so mu pustili časa dovolj, da je
Vrstica 9.638 ⟶ 9.639:
pozvonilo.
 
"Ni“Ni me doma," je kričal Mac Neill — temperamentno,
kakor vedno — proti vratom.
 
Vrstica 9.646 ⟶ 9.647:
v roki neko pismo.
 
"Prišel“Prišel sem," je hitel pripovedovati "ravno“ravno
še pravočasno, kakor vidim! Brzojaviti si nismo
upali. Prišel sem sam, da vam prinesem
tale — dokaz!"
 
Potem je padel Jean Jacques Rameau ves
srečen Mac Neillu krog vratu.
 
== 73. ==
Orient Express je zavozil na atenski kolodvor.
Baron Murphy je izstopil ter se začudeno
Vrstica 9.663 ⟶ 9.664:
izvoščeka ter sedel v voz.
 
"Na“Na angleško poslaništvo." Automatično in
skoro brez pažnje je preletel nekaj brezpomembnih
poročil v kupljenih listih. Nenadoma
Vrstica 9.673 ⟶ 9.674:
samo slaba šala kakega reporterja?
 
"Včeraj“Včeraj je bil sprejet v audijenco pri kralju
izredni angleški poslanik in opolnomočeni
minister. — Audijenca je trajala nad eno
Vrstica 9.685 ⟶ 9.686:
diplomata gospoda barona Murphyja,
smo veseli, da ga moremo osebno pozdraviti
v naši sredi."
 
Prvič v svojem življenju je postal bled od
Vrstica 9.702 ⟶ 9.703:
je z baronom Murphyjem.
 
"Vi“Vi ste blazen!" je kriknil baron slugi. "Baron“Baron
Murphy sem jaz! Ako se ta človek tu notri
izdaja za barona Murphyja, potem je goljuf,
lump. Javite to gospodu poslaniku."
 
"Nemogoče“Nemogoče!" je odvrnil sluga. "Dobil“Dobil sem
striktna povelja!"
 
Tedaj je prevzela barona nepopisna jeza.
Vrstica 9.715 ⟶ 9.716:
vrati, radoveden kaj se godi, mlad ataše. Imel
je dovolj potrpežljivosti, da ga je poslušal do
konca, toda, ko je Murphy zaključil: "Moje“Moje
poverilne listine se nahajajo tu pri poslaništvu; minister mi je osebno rekel, da jih dobim
tu," je skrivoma namignil slugi.
 
"Blaznež“Blaznež!" je mrmral sam s seboj.
 
Murphy je migljaj opazil, se hipoma zavedel
Vrstica 9.725 ⟶ 9.726:
Njegov smeh je bil mrzel, jezen.
 
"Vi“Vi in vaš poslanik jih bosta še slišala, več
nego vama bo ljubo! Na svidenje!"
 
== 74. ==
Četrt ure poznje je izstopil gospod Fergusson
iz privatne poslanikove sobe z vso eleganco
Vrstica 9.735 ⟶ 9.736:
palico in klobuk ter mu pri tem zašepetal:
 
"Doživeli“Doživeli smo ravnokar smešno dogodbico.
Pojavil se je bil nenadoma tu nek človek, ki
se je izdajal za barona Murphyja, za vašo
ekselenco."
 
Fergusson mu je pokimal ter se nasmejal.
Vrstica 9.793 ⟶ 9.794:
gospodov k njemu ter kriknil:
 
"Gospod“Gospod slepari!"
 
V naslednjem trenutku je planil k baronu
Vrstica 9.803 ⟶ 9.804:
prepiranja ter vstal.
 
"Tods“Tods, gospodje, ali ste zblazneli?! Tu,
prosim, imate na razpolago, ako vam je drago,
ves moj vloženi in dobljeni denar!"
 
Večina gospodov je bila pripravljena pogoditi
se z njim, le oba mladeniča, sta ostala neizprosna.
 
"Videl“Videl sem na lastne oči, da je gospod sleparil."
 
"Prosim“Prosim gospode naj se javi oni, ki dvomi
v mojo častno besedo!"
 
Baron je bil ves iz sebe. "Blazni“Blazni ste!" je
vpil. "Zahtevam“Zahtevam zadoščenje; in to takoj!"
 
"S“S sleparjem se ne bijem!" je odvrnil eden
obeh mladeničev ter se obrnil v stran. "Pretepajte“Pretepajte
se le z vam enakimi!"
 
Tedaj je baron spoznal, da nima ničesar
Vrstica 9.827 ⟶ 9.828:
zadnji čas s tako neizprosno doslednostjo.
 
"Videli“Videli se bodemo še," je zamrmral ter odšel.
 
Zunaj je bil takoj ko je zapustil hišo aretiran. {{prelom strani}}
Vrstica 9.842 ⟶ 9.843:
baron poslanikova opravičevanja:
 
"Eh“Eh bien! Mislim, da bolje, ako greva od tu!"
 
Uro pozneje sta si sedela baron in poslanik
Vrstica 9.857 ⟶ 9.858:
Atenah najti nikakega sledu. Izginili so.
 
"Nisem“Nisem mogel storiti drugega nego verjeti
mu. Njegovo legitimacije so bile najboljše,
pač vaše lastne!" je pripomnil poslanik s čudnim,
skoro komičnim izrazom v obrazu.
 
Vrstica 9.873 ⟶ 9.874:
s svojega sedeža ter jo pomolil baronu.
 
"Čitajte“Čitajte sam!"
 
Murphy je vedel takoj vse še predno jo je
prečital.
 
"... Razburljiva seja v spodnji zbornici.
Predlog radikalcev vsled odpovedi vladnih
strank sprejet z veliko večino glasov. Kabinet
Vrstica 9.884 ⟶ 9.885:
sodišče ter dvigne obtožbo proti zunanjemu
ministru in poslaniku baronu Murphyju vsled
političnega umora."
 
Murphyju je padla brzojavka iz rok. Vsa
kri mu je izginila iz obraza.
 
"To“To je zahvala," je zamrmral. "Zahvala“Zahvala
naroda!" Potem je stisnil poslaniku roko:
 
"Najino“Najino poznanstvo je bilo kratko, toda interesantno.
Živite srečno! Živite srečno! Vse
sem žrtvoval za svojo domovino, celo svojo
Vrstica 9.898 ⟶ 9.899:
obsojenca pred sodnijo političnih plebejcev,
sem vendar še preveč pameten. Naj
me iščejo, ako me ne bodo mogli pogrešati!"
 
Nato je hladno prikimal atašeju ter odšel ...
Vrstica 9.905 ⟶ 9.906:
Murphyjem vrata atenske legacije.
 
== 76. ==
V sobi curiškega hotela "Excelsior"“Excelsior” opravljeni
z vso eleganco za bogate potnike, sedi
uro za uro premišljujoč baron Murphy. Prvič
Vrstica 9.925 ⟶ 9.926:
ji je bil dosegel.
 
"Brezdomovinec“Brezdomovinec!" mrmra in njegov glas
postane nenadoma star, glas starca.
 
“Brezdomovinec!”
"Brezdomovinec!"
 
Za trenutek ga obvlada misel, da bi se
Vrstica 9.943 ⟶ 9.944:
Besede so ruske — — —
 
"Banka“Banka pošilja še vedno denar za mladega
gospoda. Že pred leti smo bili prosili za dovoljenje,
da bi smeli poslati mladega gospoda
v "Akademijo“Akademijo človečenstva," kjer bi njegovo
vzdrževanje ne stalo ničesar. In mladi gospod
je ženij, pravi pop. Ker nismo o gospodu baronu
Vrstica 9.954 ⟶ 9.955:
nam vendar naznani svoj naslov, kamor mu
pošljemo denar, ako mu to pismo vendarle
pride v roke."
 
Podpis pod dopisom je nečitljiv.
Vrstica 9.979 ⟶ 9.980:
v vse svoje bitstvo.
 
"Moj“Moj sin! Jaz imam sina!" vzklikne skoro
glasno.
 
"Še“Še ni prepozno! Ne sme biti prepozno! ...
Sin je moj in jaz sem njegov. Na njem lahko
popravim, kar sem zagrešil slabega nad njegovo
materjo."
 
Baron odhiti nemudoma na brzojavni urad
Vrstica 9.998 ⟶ 9.999:
zanj. {{prelom strani}}
 
"Pridobiti“Pridobiti si ga moram. Vse življenje mu
hočem posvetiti!" si prisega med tem, ko bega
vznemirjen in razburjen po ulicah.
 
Vrstica 10.006 ⟶ 10.007:
ter mu izroči odgovor:
 
"Baron“Baron Murphy je v akademiji nepoznan."
Prebledel od razočaranja in bolečine sede
baron na bližnjo stolico.
Vrstica 10.014 ⟶ 10.015:
sedaj lastna varnost? — —
 
"Po“Po vsem, kar mi pripovedujete, mora biti
Mitja Šutjakov vaš sin. Kakega barona Murphyja
nismo imeli nikoli. Tudi gospod Šutjakov
se ne nahaja več pri nas. Tačas živi v vili
"Solitude"“Solitude” pri Veveyu ob Ženevskem jezeru."
 
Ravnatelj zmaje obžalovalno z rameni.
Vrstica 10.046 ⟶ 10.047:
vzgajal s svojimi lastnimi skrbnimi rokami.
 
== 77. ==
Naslednjega dne je baron že v Veveyu,
kjer si najame sobo v prvem boljšem hotelu,
Vrstica 10.053 ⟶ 10.054:
takoj k mizi ter napiše:
 
"Dragi“Dragi sin! Tvoj oče je tu ... star, osamljen ... bolan od hrepenenja po tebi, svojem
edincu, poslednjem, ki mu je še ostal na tem
svetu! Kdaj prideš? Več osebno.
 
Baron Murphy, Hotel du Lac, Vevey."
 
S tresočo roko zapre pismo. Tako mu je, kakor
Vrstica 10.075 ⟶ 10.076:
hoče izvršiti in katera naj bi bila tako velika,
kakor večjih še ni bil nihče ustvaril. Štiri,
pet napol zvršenih osnutkov iz mavca za AIlanovAllanov
spomenik stoji v neki zapuščeni vrtni
liti, v katero se zateče cesto, kadar ne more
Vrstica 10.097 ⟶ 10.098:
njej, ki ravno od njega noče žrtve.
 
== 78. ==
Mitja se je bil na vse zgodaj zjutraj odpeljal
v Ženevo, da si nabavi vse potrebno za
kip "Apostola“Apostola človeštva." Mitja se boji sam
sebe, zato hoče delati, vseeno s kakšnim uspehom ...
 
Vrstica 10.124 ⟶ 10.125:
ustnic ji igra medel, triumfalen smehljaj.
 
"Blizu“Blizu je ura..." mrmra poluglasno, "blizu“blizu
je ura osvete!"
 
Zunaj po cesti od Veveya proti vili se bliža
počasnih korakov moška postava. Klobuk
ima potisnjen globoko na obraz. Trudoma
se pomika dalje visoka postava »pirajočopirajoč se
ob palico. Pred vhodom v park obstane, dvigne
nogo kakor da bi hotel vstopiti, pa se premisli.
Vrstica 10.152 ⟶ 10.153:
je vrnil. Pozdrav mu zamre na ustnih, ko zagleda Mavdo tako čudno spremenjeno.
 
"Kaj“Kaj vam je, gospa Mavda ..!!" zamrmra
prestrašen.
 
Vrstica 10.160 ⟶ 10.161:
Ura odločitve za obadva.
 
"Mitja“Mitja," zašepeče in njen obraz je ves siv
od razburjenja in muke. {{prelom strani}}
 
"Mitja“Mitja..." S poslednjim nadčloveškim naporom
se pomiri.
 
"Mitja“Mitja ... pridi bližje ... Pridi ... čisto k
meni ... Človek, ki je umoril Allana Stanleya
je tu ... Nestvor, proti kateremu se borim
Vrstica 10.173 ⟶ 10.174:
nov zločin. Preostaja mu samo še eno: umoriti
mene. Potem bo svet varnejši pred Allanovo
idejo."
 
Njene oči žare v divji, nepopisni žeji po
Vrstica 10.192 ⟶ 10.193:
plameni globokega, neskočno globokega sovraštva.
 
"Mitja“Mitja!" zašopeče znova. "Obljubi“Obljubi mi, da
me ga rešiš ... Da baron Murphy .... razumeš! ... jutri ne bo več živel!?"
 
Mladenič se zazre vanjo strt od bolečine ...
Vrstica 10.200 ⟶ 10.201:
Kliče ga! Mavda ga kliče!!
 
"Ali“Ali mi moreš to obljubiti?" njena vroča
roka prime njegovo ...
 
"Mitja“Mitja, moj ljubi ... ljubi Mitja!"
 
Padel ji je pred noge. Njegove čiste deške
oči zro vanjo v vsej svoji fanatični požrtvovalnosti.
 
"Hočem“Hočem!" krikne svečano.
 
"Mitja“Mitja ...!" vrisrie Mavda.
 
In stisne ga k sebi, divje ... skoro blazno.
 
== 79. ==
— — Mitja koraka odločno navzdol po
parku. V njegovem bledem obrazu igra odsev
Vrstica 10.227 ⟶ 10.228:
ter vpraša:
 
"Ne“Ne stanuje tu gospod Mitja Šutjakov?"
 
Mitja se prebudi iz svojih premišljevanj.
 
"To“To sem jaz ..."
 
Sluga mu izroči pismo ter odide nazaj proti
Vrstica 10.238 ⟶ 10.239:
Mitja čita ...
 
"Dragi“Dragi sin ...!"
 
V njem se prebudi divje veselje, vroč občutek
Vrstica 10.249 ⟶ 10.250:
nanj?
 
"Baron“Baron Murphy ... Vevej ..."
 
Pred Mitjo se vse zavrti. Krik mu zamre v
Vrstica 10.259 ⟶ 10.260:
oče ...?!
 
Kje je izhod iz tega virvaja?"
 
Kje je rešitev pred samim seboj ...?
Vrstica 10.271 ⟶ 10.272:
listič.
 
"Mavda“Mavda ... Svojega lastnega očeta ne morem
umoriti! Odpusti!" je napisano na njem
z Mitjovo pisavo.
 
Vrstica 10.309 ⟶ 10.310:
mize ter vzame iz njega majhen samokres.
 
"Jaz“Jaz sama bom izvršila obsodbo!" {{prelom strani}}
 
== 80. ==
Jutro je. Baron Murphy ne vzdrži več v svoji
hotelski sobi. Še vedno ni nikogar! Še vedno
Vrstica 10.321 ⟶ 10.322:
 
— Na jezeru v bližini obrežja pred vilo
"Solitude"“Solitude” plavata dva črna ribiška čolna. V
čolnih stojita dva ribiča ter vlečeta mreže iz
vode. Kako težke so. Komaj, da jih dvigneta.
Vrstica 10.328 ⟶ 10.329:
vsebina.
 
"Človek“Človek!" krikneta s prestrašenim glasom.
 
In potem dvigneta s poslednjim naporom
mrtvo truplo v čoln. Počasi veslata proti obrežju.
Na obrežju dvigneta ribiča mrtvo truplo
ter ga odneseta pred vrata vile "Solitude“Solitude."
 
Na vratih se pojavi sluga, pogleda, krikne.
 
"Mladi“Mladi gospod! Naš mladi gospod!"
 
Trenutek nato gaodneso pred Mavdo.
 
"Mitja“Mitja!" krikne Mavda divje, ubito. "Tega“Tega
nisem hotela!" in zgrudi se na njegovo mrtvo
truplo. Ganjeni se umaknejo navzoči.
 
"Mitja“Mitja!" ihti Mavda. "Nisem“Nisem vedela, kaj
počnem! Odpusti mi, odpusti!"
 
V lepem mrtvem dečkovem obličju leži tako
Vrstica 10.354 ⟶ 10.355:
Začujejo se koraki ... govorjenje ...
 
"Pustite“Pustite me dalje! Govoriti moram z gospodom
Šutjakovom! Pustite me k njemu!"
 
Naslednji trenutek se odpro vrata. Pred
Vrstica 10.362 ⟶ 10.363:
Mavda plane kvišku, kakor zadeta od strele.
 
"Murphy“Murphy!" krikne. "Tako“Tako daleč si torej? ...
Veš li kdo sem? Veš kdo te je preganjal?
Preganjal kakor divjo zver vse do sem, do tega
Vrstica 10.373 ⟶ 10.374:
da si pozabil nanjo!
 
"Toda“Toda jaz, Mavda Gregaardova, nisem pozabila!
Ko sem hotela že vse odpustiti, takrat
se je pojavil že zopet baron Murphy, nenadoma
Vrstica 10.397 ⟶ 10.398:
napenjala nitke. Mavda Gregaardova, z njenim
divjim hrepenenjem po osveti, ki je bila
močnejša kakor ti!"
 
Vedno hitreje je govorila s prehitevajočimi
Vrstica 10.403 ⟶ 10.404:
barona obhajala groza.
 
"Tu“Tu, Murphy! krikne nazadnje in njen glas
se spremeni v sunkovito ihtenje ... "Tu“Tu leži
poslednje, kar ti je bilo ostalo. Dala sem mu
bila ljubezen, katere ni bil od tebe nikoli prejel! ... Ali nisi prišel, Murphy, po tvojega sina?
Vzemi ga, Murphy! Ali se ne veseliš, da
si ga končno vendarle našel? ..." Njen glas
zamre v krčevitem ihtenju.
 
"Mitja“Mitja!" zatuli baron. "Moj“Moj sin!!" Njegova
močna postava vztrepeče. Potem se vzravna s poslednjo močjo, ki mu je še ostala. {{prelom strani}}
 
"Mavda“Mavda Gregaardova!" krikne. "Obsodila“Obsodila
si sebe in ne mene! Tvoj sin — tvoj in moj sin
je živel še vse do pred nekaj minut! Takrat —
Vrstica 10.421 ⟶ 10.422:
s tem vsak spomin na takrat. — Mitja
Šutjakov je bil najin otrok! Mavda Gregaardova! Svojega Lastnega sina si nagnala v
smrt!!"
 
Takrat plane Mavda divje tuleč proti baronu.
"Ti“Ti lažeš!!"
 
"Ti“Ti lažeš!!!"
 
Toda še predno se ji dvignejo izpred oči krvave
Vrstica 10.440 ⟶ 10.441:
 
Naslednjega dopoldne pokliče sluga iz hotela
"Du“Du Lac"Lac” policijo. Gost na številki 23 je
bil zaklenil svojo sobo. Hišnik se spominja, da
ga je bil sredi noči vzdramil nenadoma oster
Vrstica 10.451 ⟶ 10.452:
— baron Murphy.
 
== 82. ==
Pretekla so leta.
 
Vrstica 10.467 ⟶ 10.468:
bolezni. Potem izgine polagoma na stezi ...
tam, kjer se stiskajo skale krog inženirjevega
groba, ki je hotel nekoč roko v roko z "gospodarico“gospodarico
sveta"sveta” dati človeštvu novo bodočnost
in novo srečo.
 
— — V vili "Solitude"“Solitude” žive že davno drugi
brezskrbni ljudje, ki ne vedo ničesar o strašni
tragediji človeškega življenja, ki se je bila nekoč