Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zapisovanje naslovov: dopolnietv |
dopolnitve |
||
Vrstica 3:
Priporočljivo je, da se popravljavci pred pričetkom urejanja besedil seznanijo s smernicami. Nekatera poglavja so bistvena za vsako besedilo (npr. označevanje metapodatkov), medtem ko bodo poglavja o bohoričici in gotici koristila le popravljavcem, ki urejajo starejša dela.
Zadnja posodobitev: '''
== Zapisovanje naslovov ==
Vrstica 43 ⟶ 40:
Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo ''izdano'' takole: <code><nowiki>''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}})</nowiki></code>, kar da na zaslonu ''Vigred'' 2/1 (1924).
=== Več avtorjev ===
Predlogo uporabljamo tudi v primeru več avtorjev, pri čemer vsakega označimo s predlogo:
<pre><nowiki>
{{naslov-mp
| naslov= Rokovnjači
| avtor= {{mp|avtor|Josip Jurčič}} in {{mp|avtor|Janko Kersnik}}
}}
</nowiki></pre>
Prevajalca zapišemo v parameter ''prevajalec'' predloge {{tl|naslov-mp}}.
== Označevanje faksimilov ==
Vrstica 59 ⟶ 60:
Če je naše besedilo na vseh straneh PDF-ja, zapišemo <code>s=all</code>. Uporabimo lahko tudi zapis <code>s=10-13,50-52</code> (če je besedilo raztreseno po PDF-ju).
'''Pozor:''' V parameter <code>s=</code> ne zapisujemo številk strani, ki so zapisane na faksimilu, ampak številke strani, kot se nahajajo v PDF-ju (te lahko odčitate z orodne vrstice programa za pregledovanje dokumentov PDF, npr. številka ''1'' na sliki [http://
Več primerov je na ''[[Za kruhom]]'', podrobnejša dokumentacija pa na strani predloge [[Predloga:Fc|fc]].
=== Besedila z enim faksimilom ===
Če ima delo samo en faksimile, je za zadnjo navpičnico najbolje zapisati npr. ''dLib''.
Na primer: <code><nowiki>{{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|dLib}}</nowiki></code>, kar se izpiše kot ''{{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|dLib}}''.
=== Besedila z več faksimili ===
Če je besedilo podlistek in je faksimile razdeljen v več številk revije, za zadnjo navpičnico zapišemo številko revije, pred vse predloge pa zapišemo npr. ''dLib''.
Na primer: <code><nowiki>dLib {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, {{fc|dlib|YDC9MAMX|s=6-7|4}}, {{fc|dlib|GOOUB4NC|s=4-5|5}}</nowiki></code>, kar se izpiše kot ''dLib {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, {{fc|dlib|YDC9MAMX|s=6-7|4}}, {{fc|dlib|GOOUB4NC|s=4-5|5}}''.
== Prelomi strani ==
S predlogo {{tl|prelom strani}} zaznamujemo prelom strani v faksimilu.
Predloga je vedno nestična (med njo in sosednjo besedo ali ločilom je vedno presledek ali nova vrstica).
Primer: ''Vsak trenutek [nova stran] so prihajali vozovi'' → ''<nowiki>Vsak trenutek {{prelom strani}} so prihajali vozovi</nowiki>''.
Vrstica 75 ⟶ 88:
<pre>
Vsak trenutek so prihajali vozovi.
← tukaj je prelom strani
Nekateri potniki so odkrili glave.
</pre>
Vrstica 85 ⟶ 98:
Nekateri potniki so odkrili glave.
</pre>
Predloge ne postavimo čisto na začetek ali čisto na konec besedila.
== Manjkajoči faksimili ==
Če manjkajo določeni faksimili (npr. očitno je, da manjka nekaj številk revije, v katerih je zelo verjetno nadaljevanje podlistka), taka mesta med besedilom označimo s predlogo {{tl|manjkajoč faksimile}}, ki jo je najbolje postaviti v novo vrstico.
== Nejasni deli besedila ==
Vrstica 97 ⟶ 115:
Če je očitno, da v izvirnem besedilu manjka npr. zaključni narekovaj, to označimo z <code><nowiki><ins>«</ins></nowiki></code>.
Pesmi obdamo z oznakama <code><nowiki><poem></nowiki></code> in <code><nowiki></poem></nowiki></code>, kar ohrani prelome vrstic.
Pesem lahko tudi usredinimo ali poravnamo na desni rob: <code><nowiki><poem align="center"></nowiki></code> ali <code><nowiki><poem align="right"></nowiki></code>. Oznaka <code><nowiki></poem></nowiki></code> na koncu ostane nespremenjena.
Oznako uporabljamo izključno za označevanje pesmi. Vse, kar ni pesem, npr. navedba avtorja pesmi, spada izven predloge.
Primer:
<pre>
<poem>
Ko brez miru okrog divjam,
prijatl’i prašajo me, kam?
</poem>
: France Prešeren
</pre>
V primeru, da pesem ni poravnana na levi rob:
<pre>
<poem align="right">
Ko brez miru okrog divjam,
prijatl’i prašajo me, kam?
</poem>
<p align="right">France Prešeren</p>
</pre>
== Predloge za poglavja ==
Na začetek besedila, za predlogo <nowiki>{{naslov-mp}}</nowiki>, v primeru poglavij dodamo ustrezno predlogo.
Če se naslovi glasijo ''1'', ''2'', ''3'' ... ali ''1.'', ''2.'', ''3.'' ..., dodamo predlogo {{tl|poglavja}} ali {{tl|poglavja s piko}}.
Za rimske številke uporabimo predlogi {{tl|rimska poglavja}} ali {{tl|rimska poglavja s piko}}.
V predlogo zapišemo toliko številk, kot je poglavij, npr. <code><nowiki>{{rimska poglavja|1|2|3|4|5}}</nowiki></code>.
Če poglavja niso tako urejena, vendar vsebujejo številko oz. števnik (''1. Uvod'' ali ''Prvo poglavje''), uporabimo predlogo {{tl|neoštevilčena poglavja}}.
Namen predlog ''(rimska) poglavja (s piko)'' je, da lahko s klikom na številko poglavja skočimo na ustrezno poglavje. Če se to pri kliku na katero koli številko ne zgodi, smo najverjetneje izbrali napačno predlogo.
=== Gotica ===
Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{tl|gotica}} tako: <code><nowiki>{{gotica|September}}</nowiki></code>, kar izpiše {{gotica|September}}.▼
=== Pisano besedilo ===▼
Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{tl|pisano}}: <code><nowiki>{{pisano|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{pisano|September}}.▼
=== Razprti tisk ===
Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{tl|razprto}}: <code><nowiki>{{razprto|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{razprto|September}}.▼
== Bohoričica ==
Vrstica 105 ⟶ 171:
* Za opuščaj uporabimo <big><big>’</big></big>, ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
* Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej <big><big>˛S</big></big>, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje [[:w:en:ogonek|ogonek]].)
* Dolgi pomišljaj — zapišemo z alt+0151
=== Naslovi del ===
Naslovi strani na Wikiviru naj bodo v sodobni slovenščini, vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav, parameter ''naslov'' predloge {{tl|naslov-mp}}) pa v izvirni pisavi.
Tako v predlogo {{tl|naslov-mp}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. [[Kuharske bukve]]). V isti predlogi se pri parametrih ''naslednji'' in ''prejšnji'' prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na {{tl|!}} namesto navpičnice |; glej npr. [[Na sebe]]):
: <code><nowiki>| naslednji= Na sebe{{!}}Na ſebe.</nowiki></code>
Vrstica 120 ⟶ 186:
V naslovih strani izpuščamo podnaslove; izjema so enaki naslovi, ki imajo v podnaslovu npr. datum ali mesto objave (glej [[Pesme za pokušino]], dela v Ljubljanskih novicah).
==
▲=== Gotica ===
▲Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{tl|gotica}} tako: <code><nowiki>{{gotica|September}}</nowiki></code>, kar izpiše {{gotica|September}}.
▲=== Pisano besedilo ===
▲Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{tl|pisano}}: <code><nowiki>{{pisano|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{pisano|September}}.
▲=== Razprti tisk ===
▲Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{tl|razprto}}: <code><nowiki>{{razprto|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{razprto|September}}.
▲== Razno ==
Predlog {{tl|proza}} in {{tl|pg}} ne uporabljamo.
| |||