Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice: Razlika med redakcijama

dopolnitve
(dopolnitve)
Priporočljivo je, da se popravljavci pred pričetkom urejanja besedil seznanijo s smernicami. Nekatera poglavja so bistvena za vsako besedilo (npr. označevanje metapodatkov), medtem ko bodo poglavja o bohoričici in gotici koristila le popravljavcem, ki urejajo starejša dela.
 
Zadnja posodobitev: '''1916. julijoktober 2014'''.
 
Spremembe:
* 19. julij 2014: spremenjena navodila za zapisovanje naslovov
 
== Zapisovanje naslovov ==
Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo ''izdano'' takole: <code><nowiki>''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}})</nowiki></code>, kar da na zaslonu ''Vigred'' 2/1 (1924).
 
=== Več avtorjev ===
Predlogo uporabljamo tudi v primeru več avtorjev, pri čemer vsakega označimo s predlogo:
<pre><nowiki>
{{naslov-mp
| naslov= Rokovnjači:. Historičen roman.
| avtor= {{mp|avtor|Josip Jurčič}} in {{mp|avtor|Janko Kersnik}}
}}
</nowiki></pre>
 
=== GoticaPrevajalec ===
Prevajalca zapišemo v parameter ''prevajalec'' predloge {{tl|naslov-mp}}.
 
== Označevanje faksimilov ==
Če je naše besedilo na vseh straneh PDF-ja, zapišemo <code>s=all</code>. Uporabimo lahko tudi zapis <code>s=10-13,50-52</code> (če je besedilo raztreseno po PDF-ju).
 
'''Pozor:''' V parameter <code>s=</code> ne zapisujemo številk strani, ki so zapisane na faksimilu, ampak številke strani, kot se nahajajo v PDF-ju (te lahko odčitate z orodne vrstice programa za pregledovanje dokumentov PDF, npr. številka ''1'' na sliki [http://wwwdcf.w3wisconsin.orggov/TRbcs/WCAG20-TECHS/working-examples/PDF17images/page_nosAcroReader8-nav2Bar.jpgJPG]).
 
Več primerov je na ''[[Za kruhom]]'', podrobnejša dokumentacija pa na strani predloge [[Predloga:Fc|fc]].
 
=== Besedila z enim faksimilom ===
Če ima delo samo en faksimile, je za zadnjo navpičnico najbolje zapisati npr. ''dLib''.
 
Na primer: <code><nowiki>{{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|dLib}}</nowiki></code>, kar se izpiše kot ''{{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|dLib}}''.
 
=== Besedila z več faksimili ===
Če je besedilo podlistek in je faksimile razdeljen v več številk revije, za zadnjo navpičnico zapišemo številko revije, pred vse predloge pa zapišemo npr. ''dLib''.
 
Na primer: <code><nowiki>dLib {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, {{fc|dlib|YDC9MAMX|s=6-7|4}}, {{fc|dlib|GOOUB4NC|s=4-5|5}}</nowiki></code>, kar se izpiše kot ''dLib {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, {{fc|dlib|YDC9MAMX|s=6-7|4}}, {{fc|dlib|GOOUB4NC|s=4-5|5}}''.
 
== Prelomi strani ==
S predlogo {{tl|prelom strani}} zaznamujemo prelom strani v faksimilu. PredlogaPrelom jestrani vednopove, nestičnada (medse njobesedilo innadaljuje sosednjona besedonovi strani, na novem listu ali ločilomv jenpr. vednodrugi presledekštevilki alirevije nova vrsticapri prelomu strani se torej besedilo na fizični strani (listu) konča in se nadaljuje nekje drugje.
 
Predloga je vedno nestična (med njo in sosednjo besedo ali ločilom je vedno presledek ali nova vrstica).
 
Primer: ''Vsak trenutek [nova stran] so prihajali vozovi'' → ''<nowiki>Vsak trenutek {{prelom strani}} so prihajali vozovi</nowiki>''.
<pre>
Vsak trenutek so prihajali vozovi.
← tukaj je prelom strani
[nova stran]
Nekateri potniki so odkrili glave.
</pre>
Nekateri potniki so odkrili glave.
</pre>
 
Predloge ne postavimo čisto na začetek ali čisto na konec besedila.
 
== Manjkajoči faksimili ==
Če manjkajo določeni faksimili (npr. očitno je, da manjka nekaj številk revije, v katerih je zelo verjetno nadaljevanje podlistka), taka mesta med besedilom označimo s predlogo {{tl|manjkajoč faksimile}}, ki jo je najbolje postaviti v novo vrstico.
 
== Nejasni deli besedila ==
 
Če je očitno, da v izvirnem besedilu manjka npr. zaključni narekovaj, to označimo z <code><nowiki><ins>«</ins></nowiki></code>.
 
== RaznoPesmi ==
Pesmi obdamo z oznakama <code><nowiki><poem></nowiki></code> in <code><nowiki></poem></nowiki></code>, kar ohrani prelome vrstic.
 
Pesem lahko tudi usredinimo ali poravnamo na desni rob: <code><nowiki><poem align="center"></nowiki></code> ali <code><nowiki><poem align="right"></nowiki></code>. Oznaka <code><nowiki></poem></nowiki></code> na koncu ostane nespremenjena.
 
Oznako uporabljamo izključno za označevanje pesmi. Vse, kar ni pesem, npr. navedba avtorja pesmi, spada izven predloge.
 
Primer:
<pre>
<poem>
Ko brez miru okrog divjam,
prijatl’i prašajo me, kam?
</poem>
: France Prešeren
</pre>
 
V primeru, da pesem ni poravnana na levi rob:
<pre>
<poem align="right">
Ko brez miru okrog divjam,
prijatl’i prašajo me, kam?
</poem>
 
<p align="right">France Prešeren</p>
</pre>
 
== Predloge za poglavja ==
Na začetek besedila, za predlogo <nowiki>{{naslov-mp}}</nowiki>, v primeru poglavij dodamo ustrezno predlogo.
 
Če se naslovi glasijo ''1'', ''2'', ''3'' ... ali ''1.'', ''2.'', ''3.'' ..., dodamo predlogo {{tl|poglavja}} ali {{tl|poglavja s piko}}.
Za rimske številke uporabimo predlogi {{tl|rimska poglavja}} ali {{tl|rimska poglavja s piko}}.
 
V predlogo zapišemo toliko številk, kot je poglavij, npr. <code><nowiki>{{rimska poglavja|1|2|3|4|5}}</nowiki></code>.
 
Če poglavja niso tako urejena, vendar vsebujejo številko oz. števnik (''1. Uvod'' ali ''Prvo poglavje''), uporabimo predlogo {{tl|neoštevilčena poglavja}}.
 
Namen predlog ''(rimska) poglavja (s piko)'' je, da lahko s klikom na številko poglavja skočimo na ustrezno poglavje. Če se to pri kliku na katero koli številko ne zgodi, smo najverjetneje izbrali napačno predlogo.
 
=== RazprtiPosebni tisk ===
=== Gotica ===
Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{tl|gotica}} tako: <code><nowiki>{{gotica|September}}</nowiki></code>, kar izpiše {{gotica|September}}.
 
=== Pisano besedilo ===
Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{tl|pisano}}: <code><nowiki>{{pisano|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{pisano|September}}.
 
=== Razprti tisk ===
Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{tl|razprto}}: <code><nowiki>{{razprto|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{razprto|September}}.
 
== Bohoričica ==
* Za opuščaj uporabimo <big><big>’</big></big>, ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
* Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej <big><big>˛S</big></big>, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje [[:w:en:ogonek|ogonek]].)
* Dolgi pomišljaj — zapišemo z alt+0151 ali <code>&amp;mdash;</code>.
 
=== Naslovi del ===
Naslovi strani na Wikiviru naj bodo v sodobni slovenščini, vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav, parameter ''naslov'' predloge {{tl|naslov-mp}}) pa v izvirni pisavi.
 
Tako v predlogo {{tl|naslov-mp}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. [[Kuharske bukve]]). V isti predlogi se pri parametrih ''naslednji'' in ''prejšnji'' prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na {{tl|!}} namesto navpičnice |; glej npr. [[Na sebe]]):
: <code><nowiki>| naslednji= Na sebe{{!}}Na ſebe.</nowiki></code>
 
V naslovih strani izpuščamo podnaslove; izjema so enaki naslovi, ki imajo v podnaslovu npr. datum ali mesto objave (glej [[Pesme za pokušino]], dela v Ljubljanskih novicah).
 
== Posebni tiskOdsvetovano ==
=== Gotica ===
Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{tl|gotica}} tako: <code><nowiki>{{gotica|September}}</nowiki></code>, kar izpiše {{gotica|September}}.
 
=== Pisano besedilo ===
Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{tl|pisano}}: <code><nowiki>{{pisano|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{pisano|September}}.
 
=== Razprti tisk ===
Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{tl|razprto}}: <code><nowiki>{{razprto|September}}</nowiki></code> se prikaže kot {{razprto|September}}.
 
== Razno ==
Predlog {{tl|proza}} in {{tl|pg}} ne uporabljamo.
17.101

urejanje