Ženin jezik je našel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m popravki |
||
Vrstica 2:
| naslov= Ženin jezik je našel ...
| avtor= Januš Golec
| izdano= ''{{mp|delo|Amerikanski Slovenec}}'' 37/95
| vir= dLib {{fc|dlib|APXSLS7C|s=4|95}}, {{fc|dlib|LBBNNHOX|s=4|96}}
| obdelano= 4▼
| dovoljenje= javna last
▲| obdelano= 4
}}
Vrstica 35:
poznalo od Rogatca do Brežic tega suhega
moža, ki te je srečal vedno smehljajočega
obraza.
sam razsežen vinograd z vilo, veselilo se je
Bištelakove lastnine še skrbno obdelano
Vrstica 68:
Jaka je uganil premetavanje mojih misli,
pomignil zadovoljno s konci mustač, se
nasmehnil ter pokazal proti sveči z izpovedjo:
sreče.
Po teh besedah sem bil toliko pameten
Vrstica 81:
in začel tako-le:
nauk iz mojega življenja;, ti bom zaupal uganko z mojo zakonsko srečo. Ko sem
se ženil, sem bil ena zadolžena revščina. S
posestvom samim ni šlo, moral sem poseči
po vinski trgovini, ki me je porinila kmalu
na zeleno vejo.
Jaz na trgovanju, moja Mica pri gospodarstvu
Vrstica 162:
rokama:
jaz bom znorel, pokliči pomoč!
Je odprla ljubko oči, me pogledala sočutno
in vprašala:
Saj že nisem mogel več govoriti od nemira
Vrstica 172:
Ženka me je privila k sebi in mi ugotovila
ušesnega vlomilca s prijaznim:
po bobenčku in radi tega ta ropot. Sem
k meni nasloni glavo, bo brž vse dobro!
Z lasmi od kite mi je ulovila bolho. Bobnanja ter pokanja je bilo konec. Z ženo
Vrstica 213:
posteljo ni bilo papirja, drsal sem proti
stolu, na katerem je počivala ravno ženina
— svilena obleka. Z gorečo svečo
tik pod lepo zloženo obleko ter tipal z
desnico po tleh, ko je planila Mica kot razjarjen
ris po koncu ter zaupila:
kaj pa kresiš z gorečo švečo, boš mi še
novo kiklo užgal!
Čisto mirno sem odložil svečo na tla, sedel,
pogledal razjarjeni ženi v oči, nekaj
se mi je zablisnilo v glavi —
žarek samega sv. Duha — milo se mi je
storilo pri srcu in rekel sem mehko:
se mi skril pod tvoje novo židano krilce, a
ga tudi tukaj ne morem najti.
Kakor bi posinilo solnce z vsemi palečimi
Vrstica 272:
naju z Mico simbol zakonskega paradiža,
katerega sem odklenil z najdenim ženinim
jezikom.
Pila sva pozno v noč z veselim Bištelakom
| |||