Bacil: razlika med redakcijama

dodanih 145 zlogov ,  pred 7 leti
m
popravki
m (popravki)
| normaliziran naslov= Bacil
| avtor= Josip Lavtižar
| izdano= ''{{mp|delo|Amerikanski Slovenec}}'' 37/104 ({{mp|leto|1928}}), 37/105 ({{mp|leto|1928}}), 37/106 ({{mp|leto|1928}})
| vir= dLib {{fc|dlib|XP5MC2KG|s=4|104}}, {{fc|dlib|Q5DUS9YO|s=4|105}}, {{fc|dlib|7YDWRN7Y|s=4|106}}
| obdelano= 4
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 4
}}
 
po maši za tiste, ki ne znajo čitati.
 
"Če“Če pa enkrat v cerkvi oznanijo, je pa
stvar že resna," so modrovali možje.
 
Zbrali so se pred cerkvijo in soglasno
sklenili: "V“V bolnišnico pa ne, pa če pride
deset komisij in še toliko žandarjev zraven!"
 
"Rajši“Rajši devetkrat doma umrjem, kot tam
enkrat!"
 
"Noter“Noter greš še sam, ven te pa že neso.
Nič! Kar doma bomo ostali pa amen besedi!"
 
Tako so sklepali stari vaški očaki, mlajši pa so jim pritrjevali. Predsedoval jim je
tolažnika. Ljudje so mu res več zaupali
kot pravemu zdravniku. Zdravil jih je z lisičjo
mastjo in "tavžentrožami"“tavžentrožami”. Rad se je
pobahal, da je bil v rajni Avstriji sanitejec
in da so ga celo vojaški zdravniki hodili
zvoniti o bacilih. Ker je bil neznansko suh
in velik, mu je ljudska šegavost nadela priimek
"Štanga"“Štanga”. In res pravijo ljudje, ki so
ga poznali, da že od Kristusovega rojstva
naprej ni bilo tako velikega in suhega bitja
pri demonstrantih pred cerkvijo.
 
"Toliko“Toliko vam pa rečem"rečem”, je dejal, "da“da
v bolnišnici že zdravega človeka bolnega
Kje pa več ljudi umrje kot v bolnišnici,
mi ne, lisičja mast bo gotovo, pa 'tavžentrože'.
Da le tiste bacile preženemo, pa bo
dobro."
 
"Kako“Kako si rekel, bacile? Kaj pa je to bacile?"
 
"Ej“Ej kako ste še za luno! No pa saj ni, da
bi vam človek zameril, ko čepite vedno doma
za pečjo, kot koklja na jajcih. Še muhe
več sveta obredejo in več vedo kot vi. Sicer
je ta stvar važna le za nas, "dohtarje"“dohtarje”,
pri tem se je Štanga samozavestno potrkal
na prsi, "povem“povem vam pa vseeno kaj je bacil,
da ne bo kdo od radovednosti zbolel."
 
Štanga se je odkašljal, debelo pljunil
glasom:
 
"Bacil“Bacil, dragi moji, je zelo majhna živalice, neki tolika, kot mlada muha. Zelo
čudno je pri tej živini to, da ima sila hitro
in veliko mladih, ki pa ostanejo vedno tako
se naše krave tako hitro množile, bi jih v
enem letu bilo toliko, da bi požrle celo
Trato, z drevjem in hišami vred."
 
Tratanom se je zaiskrilo v očeh in vsak
da jih pojedo.
 
Štanga pa je nadaljeval: "Še“Še bolj čudno
pa je, da bacil lahko živi sto let in še več
brez jedi in pijače."
 
In če bi tedaj kdo vprašal zbrane može,
kaj bi radi bili, bi vsak odgovoril: "bacil“bacil!"
 
"Nima“Nima ne glave, ne repa, ne nog in ne
oči, pa le takoj najde človeka. Menda ima
perutnice, ker plava po zraku. Včasi pa priplava
na človeka in ima na njem mlade, ki
ga grizejo in pikajo toliko časa, da dobi
grižo. Stari bacil pa zleti spet na drugega
človeka."{{prelom strani}}
 
Mihcev Joža je nehote segel za hlačnico,
ker se mu je zazdelo, da mu je tisti "stari“stari
bacil"bacil” zlezel za hlače in Joža je samo še
čakal, da ga mladi pokrijejo v trenutku
od nog do glave. Mesarjev Žane, ki je imel
namreč:
 
"Tako“Tako so mi pravili 'dohtarji', ko smo takole
zvečer sedeli v kaki gostilni pri Štefanu
božje kapljice. Jaz pa pravim, da bacilov
druga bolezen in pride sama po sebi. —
Zoper njo je ustvaril Bog samo dva pripomočka:
lisičjo mast in 'tavžent-rože'."
 
Tratani so se oddahnili. Kakor jih je preje
Kdo bi se drznil drugače misliti o teh stvareh,
kot specialist Fepe Štanga. Vsi so pozabili
na "starega“starega bacila"bacila” in z njim vred
tudi na mlade. Mesarjev Žane pa se je primaknil
zopet za šest čevljev nazaj k Joži.
da ga niso mogli pozabiti. In ko je
Štanga bacil zatajil, so oče Krive rekli:
"Ne“Ne boš! Bacil je, pa ostane," in so šli domov.
Ko jim je med potjo sedla muha na
nos, so se tresli kot trepetlika in jih je oblil
razgrnila egiptovska tema v njihovi glavi
in v svetlem krogu sredi teme, se je pojavil
bacil. Da! Pravi "stari“stari bacil"bacil”, ki je neki
tolik kot mlada muha. Ta je zlezel na
Ceneta in nihče drugi! Na njem je pustil
mlade bacile, ki ga grizejo po trebuhu. —
Mogoče je "stari"“stari” še v hiši? Pa kaj, da mrcine
ne ujamejo? Saj je gotovo samo eden
stari na svetu, ker je Štanga "rekel“rekel, da vsi
mladi ostanejo tako majhni, da jih še videti
ni. In če bi staro mrho ubili, bi griže vendar bilo konec? Poskusimo, so si mislili oče, mogoče ga pa pri nas končamo?
in kromprja.
 
Mati so jih s skrbjo pogledovali: "Stari“Stari,
kaj pa ti je, da ne ješ?"
 
Mesto odgovora so oče vstali, nekaj hipov
molče motrili družino, potem pa so rekli:
"Lovili“Lovili bomo!"
 
"Aha“Aha!" je ušlo hlapcu Jerneju in celo
bolni Cene na zapečku je prisluhnil.
 
Pol minute pavze je napetost še povečalo
in iz Jerneja je eksplodiralo: "Kako“Kako bomo
lovili? Saj smo vendar lov oddali!"
 
"Potrpi“Potrpi pohota!" so ga zavrnili oče, potem
pa so z izbranimi besedami ponovili
Štangin govor pred cerkvijo z razliko, da
je Štanga nazadnje bacil zatajil, oče ga pa niso.
 
"Bacil“Bacil je najbrže še pri nas. Če ga ujamemo in nesemo v mesto, dobimo zanj gotovo lepo nagrado. Deset nas je pri hiši, eden ga bo ja ujel!"
 
Lovci so se z golimi rokami podali na lov.
prišli praznih rok.
 
"Ušel“Ušel je," so rekli s tresočim glasom.
"Ceneta“Ceneta bomo pa umili, da bodo šle tiste
male zverine z njega, pa bo zdrav."
 
Prinesli so čeber mrzle vode. položili v
dan se je Cenetu bolezen poslabšala.
 
"Pojdi“Pojdi no po zdravnika v mesto," so prosili
Krivčeva mati očeta.
 
"Kaj“Kaj še! Zdravnik samo denar pobaše,
pa gre. Štanga naj pride, ki nekaj ve!"
 
Štanga je prišel, pa je rekel, da je že
je dal par injekcij.
 
"Kako“Kako je?" so vprašali oče zdravnika,
ko je odhajal.
 
"Prehladili“Prehladili ste ga! Težko če bo kaj s
fantom? Prepozno ste me poklicali."
 
Oče Krive so se stresli, kot takrat, ko jim
je iz njega:
 
"Tepci“Tepci! Kaj stojite in gledate! Po cepce
pojdite, po grablje, kose, matike, kar dobite,
pa urno za menoj, da jih ustavimo!"
 
"Kaj“Kaj? Koga?"
 
“Mestne!”
"Mestne!"
 
"Mestne“Mestne? Zakaj?"
 
"Boš“Boš potem videl zakaj! Hišo ti bodo
desinficirali, to se pravi, osmradili ti jo bodo,
da bi še hudič crknil v njej. Pa vse cunje
Štanga.
 
"Komu“Komu! Meni bodo požgali?"
 
"Ne“Ne samo tebi, vsem!"
 
Predstavljajte si položaj pred nevihto in
od nespametnega dejanja.
 
"Ne“Ne verjemite Štangi! Mestni nam samo
dobro hočejo. Grižo bodo panali, da ne bo
nihče več zbolel. Če pa se jim upiramo,
imamo sami škodo in še po sodnijah nas bodo
vlačili po vrhu."
 
Ker so oče Krive ugleden mož in poleg
celo trdil, da je prav prijetno dišalo
in da se v mestu gospodične in gospe nalašč
"špricajo"“špricajo” s tako vodo, da lepše diše. Požgali
pa tudi niso ničesar.
 
"Pri“Pri nas pa niso nič defilirali," mu je učeno
segla v besedo Mica, sestra Mihčevga
Jože.
 
"Pa“Pa k nam pridi, pa boš še seda slišala,
kako lepo diši," se je norčeval Žane.
 
V zahvalo za povabilo pa mu je tako nepričakovano
Pepeta Štange pa od takrat, ko je tako
skrivnostno zginil, ni videl nihče več. Nekateri
menijo, da so ga vtaknili v "luknjo"“luknjo”,
ker je hujskal ljudi proti oblastem, drugi
pa pravijo, da jo je pobrisal čez mejo. Oče
17.101

urejanje