Gospod kaplan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m popravki |
||
Vrstica 2:
| naslov= Gospod kaplan
| avtor= Aleksander Urankar
| izdano= ''{{mp|delo|Amerikanski Slovenec}}'' 36/2
| vir= dLib {{fc|dlib|2DHKI52X|s=4|2}}, {{fc|dlib|T8R3ZS7U|s=4|3}}, {{fc|dlib|CJAXJW0B|s=4|4}}, {{fc|dlib|RRJJKM4V|s=4|5}}
| obdelano= 4▼
| dovoljenje= javna last
▲| obdelano= 4
}}
Vrstica 49:
To v pojasnilo.
Vprašujoče me je pogledal gospod Janez.
vse govori: rožce na polju, kamenje na cesti,
zakaj bi ti še denar ne govoril? Časih
Vrstica 60:
rožo-šentjanževko na svet, s tem čudovitim
ključem do vse prirodne skrivnosti, prišel
si z njo na svet kakor Čeh z vijolino.
Gospod Janez je stresel zbirko iz žakeljčkov.
Vrstica 89:
pred njim:
nedeljska armada je v redu, samo vaše besede
še čakamo, pa odkorakamo v kasarno
Vrstica 108:
in je pozdravil:
v armadi Združenih držav.
Gospod Janez:
Kapetan: Pravzaprav nimam stalnega
Vrstica 135:
dolarje in petdesetcentne kose: {{prelom strani}}
danes svojega kolega v svrho proučavanja
in strokovnega študija. Rad bi uredil
Vrstica 147:
pride petem ustroj naše vojske.
Gospod Janez:
Stopil je iz vrste orjak z debelim trupom
in majhnim obrazom.
žepu gospoda mesarja. Prav težko
sem se poslovil od svojega doma. Oprostite,
Vrstica 163:
ostal v farovžu, bi še bilo. Lepo diši po zelju
tukaj. Kjer je zelje, so navadno tudi
klobase.
Tedaj se je gospod Janez razjezil:
ne stara baba. Odstopite.
Nastopil je drugi: suh in koščen — na
Vrstica 174:
udan alkoholu.
gospoda. Pozabil sem ime gospodarja.
Toliko vem, da se mi ni dobro godilo. Gospodar
Vrstica 183:
tem marsikatero bunko, se razume. Zato
sem hvaležen gospodu župniku, da me je
rešil sužnosti.
Nastopil je tretji, korajžen in vesel, samo
Vrstica 189:
črnih kolobarjih pod očesmi:
žepa v žep raznim kvartačem, nazadnje
me je dobil proti jutru v roke pošten kristjan,
ki hodi vsako nedeljo k polenajsti maši.
Ta me je dal v župnikov ceker.
In drug za drugim so nastopali poročniki
Vrstica 210:
Janez tudi oponesel:
paragrafu vojniškega pravilnika pravi,
naj se vsi vojni uslužbenci vsako jutro
umijejo. Zapomnite si to.
Osramočen je odstopil.
Vrstica 220:
je po samih vijolicah in blagodišečih ciklamah.
da ste me poklicali v kasarno. Kumernik
sem sicer od nog do glave. Služil sem pa pri
Vrstica 236:
da ji bom jaz pomagal do boljših vonjav.
Zahvaljen gospod župnik, kakor sem
že rekel.
Smejala sva se oba z gospodom Janezom.
Nato sva pa stopila kar sama k narednikom:
doma v študentovskim suknjiču. Ves potan
je bil. Ali od strahu, ali ga je študent stokrat
Vrstica 256:
Dva groša-nikeljna sta stala v tretji vrsti:
Groša sta se namrdnila:
dom tam na koncu mesta, jaz, Gašpar, pa
za tiskarniški sklad. Na poti tja nas je pa
župnik zalotil in nas pobasal.
Kar zobje so jima šklepetali in roke so
Vrstica 277:
postave:
na nabor in vojsko. V kosamo sem prišel
korajžen, vesel, sem puško zagledal, sem
jokat začel ...
Zanimivi so bili ti dedci. Vsi v pozoru in
Vrstica 289:
zgrudile na tla.
že, da ne bomo več teh pohabljencev pobirali,
pa si pomagaj.
Zato pa kar nič ne sprašujva te dedce, bodo same lamentacije ...
Tedaj je gospod Janez komandiral:
“Pozor!”
Vse v pozoru.
Vrstica 304:
Zopet je zavpil g. Janez:
In so odkorakali strumno in krepko. Jaz
sem pa prosil g. Janeza: Ti, daj še meni te
moči,
da si bom lahko privoščil češčeje enake prizore. Ne veš, kako dolgočasno je meni, kadar štejem nedeljsko kolekto.
Gospod Janez pa je odklonil:
samo danes. Drugače pa je pisano: Roža
šentjanžovka pesnikom. Pesnik pa ne moreš
postati kakor veš, pesnik pride s takimi
čudežnimi darovi na svet.
Kaj sem hotel, nekoliko sem bil hud na
Vrstica 321:
se poslovil.
<center
Zdaj pa še potezo po mojem obrazu. Torej,
Vrstica 328:
Šel sem v sosednjo poljsko župnijo maševat.
Vsako nedeljo sem hodil tja. Nadušljiv gospod je ondi župnikoval, pa ni mogel opraviti druge maše sam. Na poti tja pa sem jo moral vselej kreniti po mestu, kjer je mrgolelo samih zamorcev. Čudna misel mi vedno stisne srce, kadar srečam zamorca, ne zato, ker je črn kot zlomek, pač
se vselej spomnim zamorke, ki je strašila
nekoč v mojem rojstnem mestu. Bila je
Vrstica 350:
kot blisk pri njem:
On pa mi brezskrbno pomoli roko:
je moj kovček napoti?
svoj glas za celo oktavo, pa se me gospod
zamorec ne ustraši, mirno hlasta po
moji roki.
Greenhorn, kakor vi.
Na katoličanstvo zamorčevo nisem porajtal.
Vrstica 375:
in me čudno pogledovali.
Zamorec se pa smeji:
po kovčku, da ste od tam. Tukaj v Ameriki
nosijo drugačne kovčke, pa visoke pete
imate na čevljih.
spoznali takoj, ko sem prišel v Ameriko.
Bos sem bil, kar v Ameriki niso, pa navadna
capa mi je služila mesto kovčka. Zato
pa pozdravljen, preljubi brat zelenjak.
In mi pade krog vratu.
Vrstica 405:
To je že od sile. Kakor, da bi mi bil Bog
ha hrbet prilepil košček papirja z napisom
sošolcem papirčke na hrbet z napisom:
osliček. Vse se je oziralo in smejalo ubožčku.
Vrstica 413:
hrbet, Bog je pa vse moje življenske poti
tako uravnal, da so peljale v Ameriko. Sem
stopil v Ameriko, pa je rekel:
to uro? Sramotil si ga. Zdaj si mi prišel v
roke. Angelj varih Zedinjenih držav, prilepi
Vrstica 419:
napisom: zelenjak. V pokoro naj ga nosi
eno leto, dokler se ne privadi ameriškim
razmeram in jeziku. Jaz mu bom dal!
tako se je zgodilo. Angelj je bil pokoren in
jaz hodim sedaj po Ameriki z napisom na
|