Velikonočni čudež: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
| vir= [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4W9N2YVS]
| dovoljenje= javna last
| obdelano=
}}
Anno 1670. se je v našem samostanu in Valle Jocosa, alias Franiz, ki ga kmetsko ljudstvo imenuje kar na kratko Bistra, zgodil izreden čudež. Veseli so ga bili menihi in kmetje od Vrhnike do Borovnice, samo ljubljanski škof in njegov mladi kaplan sta se tako čudno smehljala, da sta nama pokvarjla vse veselje. f. J^&4zfifJ
Vrstica 23 ⟶ 22:
Bil je prekrasen dan, samo veter je pihal jako močno. Toplo in prijazno je sijalo solnce, kajti veter je hitro razgnal meglo in marsikdo izmed menihov je odprl svoje okence, da se je ozrl po božji prirodi in z večjo vnemo hvalil milost nebeškega Očeta. Tudi ljubljanski škof se je prikazal na oknu svoje celice, ki je bilo na stežaj odprto, in z vidno slastjo užival sveži jutranji zrak.
Za procesijo je bilo kmalu vse pripravljeno, kar je bilo potrebno. Menihi so bili na svojih mestih in zatopljeni v tihe molitve,
Naenkrat pa
Škofa
Ko sem prišel zopet doli, je bil tam velik dirindaj. Ljudem se
S tresočo roko je gospod prelat Hugon Mueregger razgrnil to nežno,
„To je ženska srajca
„Res je! Ženska srajca je to.
Tudi jaz se nisem mogel premagati in sem se prepričal o čudovitem vonju te tkanine - za pokoro za svojo grešno radovednost pa sem si naložil novih 25
▲r l n kako to duhti", so se zdaj oglasili drugi ljudje in res je imela ta srajčica poseben sladkoopojen vonj, kakršnega ui nihče izmed nas pozual.
▲Tudi jaz se nisem mogel premagati in sem se prepričal o čudovitem vonju te tkanine - za pokoro za svojo grešno radovednost pa sem si naložil novih 25 olenažev.
„To ni človeška srajca", se je zdaj z vso odločnostjo oglasil samostanski valpet.
▲• Priznam pa, da moj kes – žal — ni bil popoln in da mi kar ni hote iz spomina ta sladki, omamljivi vonj, k i je izhajal iz te tkanine.
▲„To ni človeška srajca", se je zdaj z vso odločnostjo oglasil samostanski valpet. rŽe po blagu samem se spozna, da to ni delo človeških rok. Jaz sem videl že različne ženske srajce, tudi najimenitnejših gospa, ali kaj tacega nikdar. In kdo naj bi imel tod okoli kaj tacega?"
^Ta
▲Ljudje so valptu molče pritrjevali, saj j e bilo brez dvoma, da j e govoril čisto resnico.
Milostni gospod prelat, častivredni
▲^Ta tkauina j e padla z nebes" je zdaj izpregovoril pater Tiburcij. r J az sem razločno videl, da se je pojavila natančno pred oknom ljubljanskega Škofa. Ravno v trenutku, ko je škof odstopil od okna, se j e začela ta stvarca vrteti v zraku. Od kod naj bo ta stvar, ee ne iz nebes V"
„Preljubi moji v Gospodu! Tudi meni pravi neki notranji glas, da je ta rožnobojna,
▲Milostni gospod prelat, častivredni i n v veri trdni gospod ilugon Mueregger, je globoko vzdihnil, na svojib prsib je držal razgmeno srajčioo, ki s o j o ljudje spoštljivo poljubovali, ker so bili prepričani, da je padla z nebes, in po kratkem premišljevanju je s povzdigujem ni glasom izjavil:
Ljudje so popadali na kolena, premilostni prelat
▲„Preljubi moji v Gospodu! Tudi meni pravi neki notranji glas, da je ta rožnobojna, dubteča tkanina padla z nebes. Gotovo je to srajci ca kake svetnice, ki je naš samosten v tolažbo za prestane hude Čase in za strašni potres hotela osrečiti s posebnim dokazom svoje milosti. In zato si j e izbrala ravno današnji slavnostni dan in da bi bila milost toliko vidnejša, je spustila to tkanino ravno na samostan pred oknom našega častitljivega gosta, presvetlega škofa ljubljanskega".
▲Ljudje so popadali na kolena, premilostni prelat Ilugon pa je dvignil svoje roke, s katerimi je nebeško srajčko držal pri rokavcih in je ta dokaz izredne milosti pokazal zbranemu vernemu ljudstvu.
Ko sta zagledala nebeško srajčko, sta se začela smejati, škof bolj potihem,
▲V ti m trenutku sta prišla presvetli škof ljubljanski in njegov tankoglasi kaplan.
Ko je prelat končal, je nastala
▲Ko sta zagledala nebeško srajčko, sta se začela smejati, škof bolj potihem, njecov kaplan pa tako razposajeno, da mi j e kar zavrela k r i . Milostni prela! g. Uugon Mueregger je prebledel, potem pa nebeško srajčko dvignil še vidje iu na kratko razložil Škofu, kaj se je zgodilo. Škof ga j c mirno poslušal in ni nic ugovarjal, t jaz in tudi drugi menihi smo dobro zapazili, da sc j e zdaj 12 zdaj pojavil na njegovih ustnih sarkastičen usmev. Škofov mladi kaplan pa se je večkrat glasno zasmejal s svojim tankim, nemoškim glasom, tako da ga j e moral premilostni prelat resno pokarati.
„Mogoče, da je res tako, kakor pravi milostni gospod prelat. Celo prav verjetno je, da
▲Ko je prelat končal, je nastala t i šina. Vse j e Čakalo, kaj da poreče škot. T a se je malo zamislil, na njegovem licu se je pojavil zopet sarkastičen usinev, a hitro zopet izginil, potem pa je rekel škof:
In Škof je pripognil svoje koleno in je poljubil srajčico sv. Genofeve, med tem ko se je njegov kaplan komaj zdržal smeha.
▲„Mogoče, da je res tako, kakor pravi milostni gospod prelat. Celo prav verjetno je, da j e ta srajčiea padla z nebes. Od kod naj bi sicer prišla? In dozdeva se mi, da bo to najbrž srajčiea sv. Genofeve, ki j e toliko trpela, ker jo je preganjal hudobni Golo. Kakor V i , čestiti bratje kartuzijanskega reda, j e sv. Genofeva živela v samoti. Kakor V i , j e bila preganjana, a če je volja božja, bodete tudi vi tako poveličaui, kakor sv. Genofeva. Iu zato mislim, da je to srajčiea sv. Genofeve blaženega spomina."
In istega mnenja smo bili tudi drugi menihi in globoko nas je žalilo, da celo škof in njegov kaplan nista prav trdna v veri in menda nočeta niti očitnega čudeža verjeti.
Vrstica 79 ⟶ 77:
Za to nesramno govorjenje je milostni prelat Ilugon H N M B M r dal pastirju Matičku i i t.v.i r s t a l a M t a ti 25 z volovsko žilo — ali vzlic temu ni več kazalo sezidati posebne kapelice na polju proti Borovnici, koder so ljudje srajčico dohiteli in v jeli. Srajčiea je ostala v samostanu iu se hrani v dragoceni, rezljaui skrinjici kot najdražji zaklad kartuzijanskega samostana 111 Valle Joeosa alias lVam/. Skrinjica so odpre vsako leto samo na velikouočna nedeljo in tedaj se tudi praznuje ta edini čudež, katerega je bil bistriški samostan deležen anno domini lt 170.
[[Kategorija:V javni lasti]]
|