Ob smrtni postelji: Razlika med redakcijama

odstranjenih 5 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
V veži se je Mica naslonila na steber, ki drži Sije, Francelj je sedel poleg nje na ognjišče in Urša se je oprla na lestvo, ki je stala v kotu.
 
. . .„Torej Francelj dobi vse?"
„Vse."
„Kaj pa drugi?"
„ I, Urša je že preskrbljena, tudi drugi nič ne dobe"
Francelj je zapustil vesel svoj sedež ter izginil na plano, sestri pa sta planili v sobo.
„ Uh„Uh, uh, taka mati, ki zameta svojega otroka," jokala je Urša. „ Enega očenaša ne zmolim za vas, če umrete."
„ Mati, mati, kaj ste storili? Ali niste meni obljubili sto in stokrat, da bo vse moje?" tarnala je Mica.
„Tisto, kar je v skrinji, imejta vsaka pol."
„Saj praviš, da nočeš ničesar."
„Le imejte, le imejte, bom vsaj lahko rekla, da nisem dobila ničesar po svoji materi." In zaloputnila je vrata ter odšla.
Tudi soseda sta se odpravila, nikdar nista bila pri takem testamentu.
„In zakaj jočeš, Mica? "... oglasi se bolnica; težko je govorila, sape ji je zmanjkovalo.
„Iii, zavrgli ste me."
 
In molili so, pravzaprav molila je ona sama.
Mrzla rosa je bila stopila bolnici na čelo. Obraz je nabrala v debele gube, v katerih se je zrcalila vsa njena dušna in telesna bolest, dvakrat se stresla in po njej je bilo.
151

urejanj