Ob smrtni postelji: Razlika med redakcijama

odstranjenih 9 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
 
Belčeva Liza je bila prignala živino s paše, privezala kravo k jaslom, tele pa zaprla v ograjenec. Zeblo jo je preko pleč in dihati ji ni dalo. „ Mica„Mica odgrni, odgrni posteljo, pa čaja mi skuhaj iz bezgovega cvetja; tako sem slaba, kar zadušilo me bo."
„Menda vendar ne boste ležali ob belem dnevu?"
„Ej, rada bi bila po koncu, pa se ne da."
„Mati, to uro me nikar ne pozabite," oglasil se je Francelj.
„Mene tudi ne "
„Mene tudi ne ". . . prosili sta hčeri enoglasno.
Liza pa je z zaprtimi očmi pritrjevala — pritrjevala od slabosti. Ko sta soseda prišla, dvignila se je nekoliko in tiho velela:
„Stopite ven."
„Mica pa naj ima iz hiše sto, ne dve sto.",
„In Urša?"
„ I„I, Urša je že preskrbljena, tudi drugi nič ne dobe"
Francelj je zapustil vesel svoj sedež ter izginil na plano, sestri pa sta planili v sobo.
„Uh, uh, taka mati, ki zameta svojega otroka," jokala je Urša. „ Enega„Enega očenaša ne zmolim za vas, če umrete."
„ Mati„Mati, mati, kaj ste storili? Ali niste meni obljubili sto in stokrat, da bo vse moje?" tarnala je Mica.
„Tisto, kar je v skrinji, imejta vsaka pol."
„Nočem še tistega, če ste že to požrli," zadrla se je Urša.
„Bom pa prenaredila, če že ni drugače..."
 
„Kaj boste prenaredili ?" zarohnel je Francelj, stopivši v sobo.
„Ali niste dali meni pravkar vsega, hišo in grunt? Nihče ne bo hodil testamenta prenarejat, testament je narejen in mir besedij!"
„Mati, ali slišite?"
„Moj Bog! Ti moji otroci ..."
„Seveda, vsak trenutek drugih mislij."
„Požeruh stari, vse bi rad imel sam," zmerjala je Mica.
„Ali si ti kdaj kaj trpela pri hiši?"
„Več ko ti, nikoli nisi bil za nič, nadušljivec lakomni!" — „Ježeš," viknila je Mesojedčeva Agata, ki je bila med tem vstopila,
„vidva„Vidva se prepirata, mati pa umirajo; svečo — svečo!"
»Bog ve, kje je?"
„V škrinji."
151

urejanj