Prepolzko: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | prejšnji = Vojna na Daljnem Vztoku. | naslednji = Dopisi. | naslov = Prepolzko. | normaliziran naslov = Prepolzko | poglavje = L I S T E K. | avtor = Jožef... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov = Prepolzko.
| normaliziran naslov = Prepolzko
| avtor = Jožef Fischer
| delo = Slovenski narod
Vrstica 10 ⟶ 7:
| založba = Narodna tiskarna
| kraj = Ljubljana
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 16. april {{mp|leto|1904}} (37/86) 1-2
| vir = [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BURRVH5V dLib]
| opombe = Listek je bil objavljen pod imenom I. Fischer.
| dovoljenje = javna last
| obdelano =
}}
Vrstica 22 ⟶ 21:
južnih sap ter jih ogrne v vonjav plašč.
— Kdor more hiti ven v lep, božji svet,
tu gleda
nedrijih sluša tajno sladko utripanje.
Vrstica 76 ⟶ 75:
gnjusno, da se ga treba sramovati, a
oni je pravil ondan, da so udje mehki,
da so nežni, sladki,<ins>«</ins> misli ter povesi
oči, v obraz pa ji šine valček krvi,
vstaja više, ga ožari, da je sij očesa še
Vrstica 123 ⟶ 122:
navskriž ter jo obkolijo nanovo. Dekle je
zardevalo, povešalo oči, nasmihalo se
in odbijalo prisilne roke.
»Vina«, zakriči poslovodja, »najprej
vina« in zopet požvižguje poskočno
Vrstica 162 ⟶ 161:
domači hlapec voznika, s kojim sta
sedela v sprednji sobi, ter si porivala
mogočen vrč piva drug drugemu v pest.
»Prišel sem ponje«, odzove se ta, »bili
so čez praznike v mestu«. »Vrli ljudje
to, dado za pijačo«, dostavi, dvigne vrč
k ustom ter vleče in vleče, da se vrč
svetli, a pivo grgrajoč lije nizdoli. »Vrli
— a izdelani kot pomladni zajci«,
dostavi prvi s porogljivim nasmehom.
Vrstica 178 ⟶ 177:
tudi, zatrjajoč, da skoraj zopet pridejo.
Čas je hitel svoj večni tek, življenje
[[Kategorija:Slovenski narod]] [[Kategorija:Jožef Fischer]] [[Kategorija:Gostilna]]▼
je vrvelo in drlo naprej. Zopet so pokale
spone, v koje je bila zima vkovala
zemljo — pomlad je z vihrajočo zastavo
hitela preko poljane. Nebo je razstrlo
temno zaveso ter gledalo dol na
zemljo ljubko mirno, kot mati na svoje
dete. Narava diha sveti mir, šelest gozda
ujema se z žuborenjem potoka v rahlo
himno: Ljubezen Spasitelja objema širni
svet — človeku tope se prsi, polni jih
sladka slutnja, »da je resnica, da je
ljubezen in usmiljenje«, duša dviga se
mu v jasne sfere, čuteč lastno božanstvo.
V koči, naslonjeni ob reber nad
železniško postajo, sedita mati in hčerka.
Mati je uprla glavo v dlan in gleda
skozi malo okence v dolino. Ljudje se
shajajo pred cerkvijo, da se udeleže
velikosobotnega vstajenja. Starka ne
gre dol, dasi ne pametuje, kdaj bi bila
to opustila. Sram je je. Ljudje bi s
prstom kazali za njo. Sram, da, saj jo
je lahko. Izbuljene oči brez bleska,
brez življenja obrne od okna. Vpadlo,
žolto sivo lice, v koje je začrtala bolest
globoke poteze, pokrije z rokama. Jokati
ne more, potoki solza rosili so že
te vele, usnjate gube, tudi tarnati,
psovati ne more, te ustne, koje so se najčeščeje
gibale v molitvi, ko je starka
na samotnem holmci govorila s svojim
Bogom, izbruhale so že nebroj kletev
in psovk. Tiho sloni in težko sope.
Zvonovi v vaškem zvoniku vzdrgetajo
jasno, milo, ubrano. Glasni valčki
priskačejo do samotne koče ter ljubko
potrkavajo na mala okenca. Mati vzdigne
trudno glavo, zlati prameni zahajajočega
solnca vsujejo se skozi okno, obsipavajo
zibel, stoječo pri peči ter poljubljajo
sveža lica deteta in trepetajoča kolena
poleg sedeče mlade matere. — Dete
odpre oči ter jih zvedavo obrača po
sobi. Starka gleda zdaj dete, zdaj hčerko.
Kako je oslabela, kako je bleda, koščena.
»Ubogi otrok«, izvije se ji iz prsi in
žgoče oko se ji po dolgem zopet
porosi. Počasi vstane, leze k zibeli,
skloni se ter prvokrat poljubi malega
črvička na čelo. Vzdigne se potem ter
položi veli roki hčerki okrog vratu,
osupli nad to nenadno izpremembo matere:
»Odpusti ti Bog«, ihti starka, »jaz
sem ti odpustila.«
V borni koči na selučnem rebru
slonite mati in hčerka druga ob drugi
v nemem objemu, v dolini pa pozvanjajo
veselo zvonovi.
▲[[Kategorija:Slovenski narod]] [[Kategorija:Jožef Fischer]] [[Kategorija:Gostilna]] [[Kategorija:Dela leta 1904]]
| |||