Ob smrtni postelji: Razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
Francelj je zapustil vesel svoj sedež ter izginil na plano, sestri pa sta planili v sobo.
 
 
»Uh, uh, taka mati, ki zameta svojega otroka,« jokala je Urša.
»Ali si ti kdaj kaj trpela pri hiši?«
 
»Več ko ti, nikoli nisi bil za nič, nadušljivec lakomni!«
 
»Ježeš,« viknila je Mesojedčeva Agata, ki je bila med tem vstopila, »vídva se prepirata, mati pa umirajo; svečo — svečo!«
 
»Bog ve, kje je?«
 
»Uh, taki otroci,« zgražala se je Agata, prižgala svečo ter jo potisnila starki v ledeno roko.
 
»Sedaj pa molimo,« priganjala je Agata.
In molili so, pravzaprav molila je ona sama.
Brezimni uporabnik