Bucek slika Buco: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
To je Bucek takoj sam opazil. Pozneje pa so morali priznati strmeči rojaki, med njimi tudi njegovi najzlobnejši prijatelji, da tiči v navidezno prozaični masti BuCka izboren poznavalec in nepristranski ocenjevalec upodabljajoče umetnosti. Občno je bilo mnenje, da je zadel z vsako besedo tarčo, in z zadovoljstvom so opazili zlasti oženjeni someščani, da se je zbala naposled celo korajžna Buča talentiranega možakarja. In on ni bil prej prebral niti glasovitega Detmoldovega spisa »Anleitung zur Kunstkennerschaft oder die Kunst, in drei Stunden e in Kennerzu werden«, niti Pavla Thiema brošuro »Kunstveratandnis und vornehme Leute«. To je elementarna sila prirodne nadarjenosti!
Vse to pa dovzetnemu duhu Bucka le še ni bilo dovolj. Nič več ni hotel skrivati svoje luči pod polovnjakom, ampak je čel tja in kupil pod prijaznim nadzorstvom hudomušnega mladega slikarja »rištengo«, katera je potrebna umetniku,da razdeli bujne čare bujnega telesa bujne Buce na platno. Z velikanskim čopičem in s petimi kilogrami rumene barve je stopil to sredo pred začudeno Buco, pomigal s svojim orožjem in dejal rekoč:
»Ljuba žena! Že za mladih let sem slovel, ko sem barval tiskane podobice za jaslice. Vrhu tega sem se pa cele tri dni učil pri tistem slikarju, ki kegljam ž njim pri »Črni govedini«. Perspektivo vseh štirih sort imam v mezincu tukajle. Drugo pa tako ni nič težko. Kjer je kaj temnega, tam jemlji temnih barv, kjer je kaj svetlega, pa narobe! Pa je! Vidiš, to je vsa kemšt! Samo talentiran mora človek biti, seve, in pisane slepote ne sme imeti, to se pravi, zeleno in rdečo barvo mora razločevati čisto natanko. Jaz jih razločujem na uro hoda daleč, če ne še dalje. Pa malo korajže je treba in potrpežljivosti, pa je človek naenkrat na večne čase slaven. Ako se mu to ne posreči, se blamira. ▼
▲dni učil pri tistem slikarju, ki kegljam ž njim pri »Črni govedini«. Perspektivo vseh štirih sort imam v mezincu tukajle. Drugo pa tako ni nič težko. Kjer je kaj temnega, tam jemlji temnih barv, kjer je kaj svetlega, pa narobe! Pa je! Vidiš, to je vsa kemšt! Samo talentiran mora človek biti, seve, in pisane slepote ne sme imeti, to se pravi, zeleno in rdečo barvo mora razločevati čisto natanko. Jaz jih razločujem na uro hoda daleč, če ne še dalje. Pa malo korajže je treba in potrpežljivosti, pa je človek naenkrat na večne čase slaven. Ako se mu to ne posreči, se blamira.
Meni se takoimenovane blamaže ni treba prav nič bati. Prvič, ker sem z vsem potrebnim preskrbljen, drugič pa, ker nameravam kot pravi umetnik ustvariti delo, k i je mene vredno. Naslikati hočem namreč tebe, ljuba moja! Umij se torej in obleci svojo rumeno svileno obleko, ki je vzbujala zadnjič celo babjo zavist suhe Štrigalice. In sploh se naredi tako lepo, kar le moreš! Barve imam, hvala Bogu, dosti, da te naslikam, kakor si dolga in široka!«.
»Samo ne iz žabjega hešpetlina!« je prosila Buča, začasno ukročena po umetniških pojavih svojega moža.
»Iz žabje perspektive se reče,« ji je popravil natančni Bucek, preden se je odšla.
Vrstica 74 ⟶ 70:
[[Kategorija: Rado Murnik]]
[[Kategorija: Dela leta 1902]]
[[Kategorija: [['''Portret''']]
| |||