Past (Slovenski narod): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | prejšnji = | naslednji = | naslov = Past | normaliziran naslov = | poglavje = | avtor =M. N. | prevajalec = | izdano =''Slovenski narod'' 37/242 (22. ok... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{naslov-mp
|
|
▲| normaliziran naslov =
▲| izdano =''Slovenski narod'' 37/242 (22. oktober 1904)
▲| vir =[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC07LR49 dLib]
▲| opombe =
▲| dovoljenje =javna last
▲| obdelano =
▲„Ljubi otroci, vesela novica!" je
vzkliknil gospod Dvorjan, ko se je
vrnil opoldne domov k obedu.
Vrstica 20 ⟶ 16:
in njiju hči Dora bi bili kmalu odprli
od začudenja oči in usta na stežaj, če
ne bi bilo to proti strogim etiketnim
predpisom finih slojev. Tako veselega
nista videli običajno čemernega očeta
Vrstica 73 ⟶ 69:
brlela večna luč tope dolgočasnosti.
gospod Dvorjan, izvlekel papir s suknjinega
žepa, si oslinil desni palec in
kazalec in razgenil listek.
piše moj stari prijatelj Janko, da pride
njegov sin Milan za nekaj dni v naše
Vrstica 82 ⟶ 78:
je zdrav in vesel mladenič, prevzame
po očetu veleposestvo — kadar se oženi.
Vidiš, Dora — to bi bil ženin za te!
oglasila Dora, sramežljivo povesila oči
in si domišljala, da se ji je res posrečilo
dražestno zardeti.
nisem!
gospod Dvorjan.
lažemo, da ti je samo osemindvajset
let?
skrbna mamica.
Šestindvajset!
bridko rogal oče.
bomo imeli vkratkem čast obhajati naše
Dorice prvi rojstni dan!
gospa nejevoljno, dočim je stopila Dora
k oknu in obrnila glavo vstran.
v Dorinih letih ne vprašajo več:
{{razprto|Kakšen je
vprašati: {{razprto|Kaj je
življenju še omožiti, naj kar nemudoma
zavpijejo: {{razprto|Kje je
Mati in hčerka sta molčali poraženi
Vrstica 119 ⟶ 115:
življenja.
potem čisto tiho
zadolženi. Komaj že dihamo! Če dobim
takega zeta, kakršen je Milan, se mi
Vrstica 134 ⟶ 130:
Milan je vzgojen na deželi, glej,
da mu ugajaš, pokaži se pridno gospodinjo
in tako dalje!
V sobo je stopila gospodična, mnogo
Vrstica 152 ⟶ 148:
se lesketale od mladostne razposajenosti.
Dvorjan, ko so sedli vsi za mizo.
ali pojutrišnjem dobimo gosta. Glejta,
da se bosta dostojno obnašala, ti Anica
in zlasti ti, Vilko!
Vilko in Anica teh par dni kar
zunaj v sobi zraven kuhinje?
gospa Dvorjanka.
je ponudil Vilko, ki mu ni posebno prijalo
sedeti poleg tako resnih ljudi in
paziti na vsako besedico.
Anica.
Dvorjanka.
grdi navadi kaj nepotrebnega izčvekati
in, Anica, ti pa tako nimaš — kako
naj rečem? — prave obleke.
Dvorjan ženi in hčerki po obedu.
se ne vtikam nič več vmes. Stanoval
bo Milan pri gluhi Meti. Najel sem zanj
dve sobi.
gospa, ko sta odšla Anica in
Vilko s posodami.
kaj videti ali slišati .
Željno pričakovani Milan Branski
Vrstica 199 ⟶ 195:
okoli vratu z debelo pozlačeno verigo
skoro enako kakor naši kmetje, kadar
se vračajo s semnja brez živine domov
priletna Dorica pa se je svetila v vseh
barvah mavrice. Pod mičnim slamničkom
Vrstica 235 ⟶ 231:
v hišo gluhe Mete. Mladi Branski je
dobil o Dvorjanovih najboljši vtis, zlasti
pa mu je imponirala
ki je znala tako pametno govoriti
o slovstvu, tako briljantno svirati na
Vrstica 241 ⟶ 237:
dobro — kuhati, kuhati!
mati hčerko, preden sta šli spat.
Dorica.
Vtem pa je stiskal razjarjeni očka
Vrstica 276 ⟶ 272:
sta se nasmehnila kakor dva rabeljna
— morala sta nečakinjo predstaviti.
In glej ga
Odslej je vedno povpraševal po Anici
in prinašal šopke ne samo Dori ampak
Vrstica 284 ⟶ 280:
Vselej, kadar so ga napojili in ga
spravili v židano voljo, je naglašal
mladi Branski, da se mora
oženiti, naj bo kar
prinašal še vedno šopke obema, je
sklenil obiteljski svet, da očrni polagoma
Vrstica 302 ⟶ 298:
skuhal ni dolgo nič pravega. Mnogo je
premišljeval, kako bi se znosil nad
saj časa je imel dosti, ko so bile počitnice.
Naposled pa je le izteknil nekaj
Vrstica 308 ⟶ 304:
Mama ga je spodila nekega dopoldne
zaradi
klečat. Nekaj časa je mirno delal pokoro
v nakazanem kotu, pozneje pa se
Vrstica 327 ⟶ 323:
Že je hotel skočiti pred njo in ji
pokazati jezik in osla, kar mu je šinila
na svoje mesto.
Dvorjanova trojica je pridno vodila
svojega gosta po krasni okolici
dva sta vedela vedno tako uravnati, da
sta bila Milan in Dora kolikortoliko
Vrstica 355 ⟶ 351:
žarek mlačne vode na pisani cilj.
Demonsko so se mu zasvetile oči, ko
je tekla
potem pa je zbežal.
Vrstica 365 ⟶ 361:
izda, da je obrizgal Doro.
Branski.
ker je tako potuhnjena in se laže, da
sama kuha, pa nič ne zna, vse mora
Anica opraviti, Dora pa samo dobro je
in romane bere in tuje lasi nosi in ženina
čaka!
sva prave reve! Najrajši bi ušel kam
v Ameriko, pa nimam denarja! Anica
tudi zmeraj joka, ker jo tako dajejo!
Drugo jutro je bil Milan že precej
Vrstica 390 ⟶ 386:
gospe sta rdela obraza od veselja, da
se je Milan vendar enkrat ujunačil in
nastopil kot snubač
veselja ugasnila na njih presenečenih
potezah, ko je poprosil gospod Branski
Vrstica 398 ⟶ 394:
barvami.
[[Kategorija: Slovenski narod]] [[Kategorija: Družina]] [[Kategorija: Maščevanje]] [[Kategorija: Dela leta 1904]]
|