Velikonočni čudež: Razlika med redakcijama

Ko sem prišel zopet doli, je bil tam velik dirindaj. Ljudem se je bilo posrečilo vjeti tisto stvar, s katero se je bil veter igral in slovesno so jo prinesli pred milostnega prelata gospoda Hugona Muereggerja. Vse je pritisnilo okrog prelata in tudi menihi smo z grešno radovednostjo ——— jaz sem se zanjo pokoril z 25 očenaši ——— zrli na tisto tanko, oblačku podobno stvar, ki jo je sedaj razgrnil gospod prelat. In videli smo, da je ta rožnobojna stvar fina tkanina, tako nežna in tanka in dehteča, kakor jo človeške roke pač niso vstvarile.

Tudi jaz se nisem mogel premagati in sem se prepričal o čudovitem vonju te tkanine -—— za pokoro za svojo grešno radovednost pa sem si naložil novih 25 očenašev.

Priznam pa, da moj kes –—— žal ——— ni bil popoln in da mi kar ni hote iz spomina ta sladki, omamljivi vonj, ki je izhajal iz te tkanine.

Milostni prelat gospod Hugon Mueregger je zdaj v spremstvu štirih patrov ponesel srajčico sv. Genofeve v samostan, potem pa se je vršila procesija. Koj po procesiji sta se škof in njegov kaplan odpeljala v Ljubljano, dasi sta nameravala oba velikonočna praznika ostati v samostanu. In milostni gospod prelat ju ni zadrževal ——— zaradi srajčke sv. Genofeve. Ko sem jaz za njima zaprl vrata v kočijo, mi je malopridni kaplan glasno se zasmejaje še zaklical: "Le pridno častite srajco sv.