Bucek slika Buco: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 55:
»Tega mi ni treba priporočati«, jo je zavrnil Bucek. »Jaz že sam vem, da škrbine s stališča umetniške estetike niso nikomur všeč. Zdaj pa le pri miru!«
 
In Bucek je v taknilvtaknil čopič v vedrico in jel slikati najprvo rumeno obleko »v velikih potezah«. Ko se mu je zdelo, da je prvi osnutek »po večjem« že izgotovljen, se je lotil obraza.
 
»Zdajle se drži posebno mirno, da te zadenem!« je opomnil marljivi slikar svoj model.
 
Nekaj časa je žena ustrezala zahtevi moža. Toda nesreča je hotela, da je pribrenčala ničvredna jesenska muha Buci pred prijazni obraz in si iz volilaizvolila po daljšem izbiranju prostor na obsežnem nosu. Buca jo je komaj prepodila s svojim solnčnikom; v kratkem pa ji je sedla človekoljubna živalca zopet na nos in žgečkala ta žlahtni del Bucinega telesa.
»Daj jo no, Tone!« je klicala Buca svojega moža na pomoč. »Daj jo no, sitno muho! Havno zdaj pa havno po meni moha hoditi«.
Vrstica 86:
»Na, na!« je kričala Buca. »Danes te pa, „ta nehodni“ pozdhavlja, pa še hudo! Daj mi mojega goloba sem, da ne bo še on humen!«
 
»Kaj takega pa še ne!« je godrnjal Bucek,„“ ko se je vzdignil in stal zopet na suhem. Preklinjal je muho in se ogledaval v velikem zrcalu. Rumene kaplje so zaznamovale povsodi njegovo pot.
 
»Kaj pa še štohkljaš okoli!« ga je zmerjala Buca.