Velikonočni čudež: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 10:
}}
Anno 1670. se je v našem samostanu in Valle
Stroge so regule našega samostana. Samotno moramo živeti in vedno molčati; mesa ne smemo vživati, strogo se moramo postiti in noč in dan Boga hvaliti.
Vrstica 77:
je še luteranskega semena na Kranjskem celo med najvišjimi duhovniki, pokvarjenost ljudstva je pa tako velika, da je vera res v nevarnosti. Kako strašno je vplivalo obnašanje škofa in njegovega kaplana na ljudstvo, se je pokazalo še tisti dan. Samostanski pastir Matiček se je pri večerji poslom, ki so govorili o dogodivšem se čudežu, hudobno smejal in v svoji velikanski izpridenosti trdil, da se sploh ni zgodil nikak čudež, da najdena srajčica ni padla z nebes, nego da jo je veter odnesel iz škofove sobe, da te srajčice ni nikdar nosila ne sv. Genovefa, ne kaka druga svetnica, nego škofov kaplan, in da ta kaplan sploh ni kaplan, nego da je — grajska gospodična z Bokalca, Engeltruda plem. Strobehof.
Za to nesramno govorjenje je milostni prelat Hugon Mueregger dal pastirju Matičku še tisti večer nabrisati 25 z volovsko žilo — ali vzlic temu ni več kazalo sezidati posebne kapelice na polju proti Borovnici, koder so ljudje srajčico dohiteli in vjeli. Srajčica je ostala v samostanu in se hrani v dragoceni, rezljani skrinjici kot najdražji zaklad kartuzijanskega samostana in Valle
[[Kategorija:V javni lasti]]
|