Stava (Slovenski narod): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | prejšnji = | naslednji = | naslov = Stava | normaliziran naslov = Stava | poglavje = | avtor = E. | prevajalec = | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
}}
»Vrag pocitraj vse koketne ženske!« je renčal tolsti gospod bankir Kužek. Sedel je s trgovcem Bancem in Vodarjem v gostilnici „Pri zidani žabi", kjer so imeli prijatelji vsak četrtek popoldne pri pivu žurfiks.
»Oho!« je nasprotoval suhljati Banec in odganjal sitne muhe. »Saj niso vse koketne! Nikar ne generaliziraj!«
»Vse!« je godrnjal čmerni gospod Kužek. »Vse rade koketirajo, ta malo manj, ta malo več, ta bolj skrivaj, ta bolj očitno.«
»Tako je,« je pritrdil gospod Vodar, ki se je držal zmerom na smeh.▼
»Najhuje pa lomi koketnost gospo Aglajo Vivarinijevo,« je dejal bankir.
»Kaj pa hoče, otrok nima in njen skopi dedec je tako izveličavno neumen!« je opravičeval Banec gospo.
»Res je, velik gumpec je Vivarini pred Bogom in pred ljudmi, posebno pa pred svojo ženo,« je dejal Vodar s sladkim glasom. »Preden sta se vzela, ji je moral slovesno priseči, da je ne bo nikdar poljubil niti na usta, niti na čelo, ampak kvečjemu na rokavice.«
O, prijatelj, poljub je nekaj prav imenitnega,« je dejal Vodar z obrazom, kakor bi lizal med. »Poljub ga že pihne! Poljub je nebeška mana. Poljub je olimpska delikatesa. Poljub je ocvirek v slabo zabeljeni kaši človeškega življenja. Poljub je —«
▲ki se je držal zmerom na smeh.
▲„Osel!" se je jezil gospod Kužek.
▲„To je že vzvišena prismojenost,"
▲„1 — kaj pa ima človek od poljuba,
„Ne bodi no siten!" ga je dregnil
bankir.
| |||