Stava (Slovenski narod): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
LidijaR (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
LidijaR (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 99:
»Zdaj pa že vidim, da si stavo izgubil.«
 
»SeŠe ne, ljubi moj! Torej — velja stava, gospoda?«
 
»Velja, velja,"« so kriknili oni trije in segli Dragiču v roko.
 
»Koga izberemo za pričo?« je vprašal Vodar.
Vrstica 109:
»Saj res!« je vpil Kužek. »He, marker —- karte! Kdor potegne najvišjo, pride za pričo.«
 
Bankir je potegnil srčno damo in že se je veselil, da pojde za botra. Vodar in Banec pa sta vzdignila asa; morala sta poskusiti še enkrat. Suhi Banec jc potegnil desetico, Vodar pa sedmico. Banec je bil torej izžreban za pričo.
morala sta poskusiti še enkrat. Suhi Banec jc potegnil desetico, Vodar pa sedmico. Banec je bil torej izžreban za pričo.
 
»Zdaj pa le pripravi devetsto goldinarčkov, Dragič!« se je veselil Kužek.
Vrstica 118 ⟶ 117:
»In te ima za norca,« je pristavil Vodar škodoželjno.
 
»Zato jo hočem malo pokaznovati,« je nadaljeval Dragič. »Stvar pripravljam že nekaj časa. Zmenjen sem z Aglajino hišno. Dal sem ji petak, da pazi zlasti takrat, kadar bi začelo kaj grmeti med gospo in gospodom. Potem naj mi pride vselej poročat; za to dobi zopet petak. In danes je bila hišna pri meni. Vivarini in Aglaja sta se davi hudo razprla, hišna je pa poslušala pri durih. Aglaja je rekla, da mora na vsak način še ta mesec v letovišče. Skopuh Vivarini ji je odgovoril, naj le gre, kamor hoče. Aglaja je zahtevala denarja; za vse skupaj, za obleke i.t.ditd. da potrebuje tisoč goldinarjev. Mož pa ji je odgovoril, da je letos toliko izgubil v trgovini, da ji ne da niti stotaka. Aglaja se je jokala in vpila, da je to strašen škandal, če ostane doma; vse znanke in prijateljice da pojdejo na deželo ali v kopeli, le ona naj se mori v mestu; še pozimi jo bo sram, ko bodo pripovedovale o letoviščih. Jokala se je, prosila in pretila, gospod pa le da ne in da ne.«
 
»Aha,« se je oglasil Vodar, »in zdaj pojdeš k Aglaji in ji ponudiš tisočak za tri poljube — haha, tu izgubiš ravno sto goldinarjev!«
Vrstica 124 ⟶ 123:
»Ne, gospoda, poljube dobim popolnoma zastonj! Hišni sem plačal že pred stavo.«
 
»I — prineseš ji pouarejenponarejen tisočak, ne?« je vprašal bankir.
 
»Nikakor ne!«
Vrstica 150 ⟶ 149:
»Otrok, otrok!«
 
»Le zabavljaj,« si je mislil Dragič, »dobro se ti pa le zdi«. Vzdihnil je zopet in dejal tožno: »In zdaj, ko sem vas videl, pa spet grem«.«
 
»0O — kako genljivo znate mijavkati, gospod Dragič!« je dejala in privzdignila gorenjo ustnico. Na njenem obrazu se jc pojavil izraz trdosrčnosti.
 
»Klanjam se, milostiva!«
Vrstica 182 ⟶ 181:
Tiho sta čakala. Že sta mislila, da Aglaje ne bo. Naposled je vendar pridrdrala kočija in kmalu potem je vstopila Aglaja z gostim pajčolanom.
 
»NajiskrenejsaNajiskrenejša hvala, da ste prišli!« jo je sprejel Dragič.
 
»Le nobenih ceremonij! Kje je denar?«
Vrstica 190 ⟶ 189:
»Ej — prijatelj!« se je veselil Banec, ko je prišel iz skrivališča, »dal si Aglaji tisočak! Izgubil si stavo, ho ho! Ti trije poljubi te stanejo tisočdevetsto goldinarjev!«
 
»Ne boš,« je odvrnil Dragič in si zadovoljno inelmel roke. »Denar mi je dal Vivarini pred dobro uro. Takoj mu telefoniram, da ga nisem potreboval in da sem ga vrnil kar gospe Aglaji, ker sem se peljal mimo njih palače. Aglaja ima dovolj tehtnih vzrokov, da me ne izda in vrne možu stotake. Vidiš, stava je dobljena!«
 
Banec je obstal kakor okamenel.
 
»Vse si nas nabrisal, Aglajo, Vivarinija, Kužka, Vodarja in mene,« je vzkliknil Banec. »O — rad bi videl, kakšen obrazek bo naredila, kadar bo zahteval VivariuiVivarini svoje baukovcebankovce od nje.«
 
Aglaja je ostala v mestu. Dragič je odmenil polovico denarja revežem, drugo polovico pa je z veselim srcem nesel na Bled. Od tam je pošiljal poredni lahuti redno vsak dan najlepše razglednice.