V zadevah Glasnika: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
(Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= V zadevah "Glasnika" | avtor= Anton Janežič | opombe= | izdano= ''Novice'' 15/83 (17. okt. 1857): 331–332. | vir= {{fc|dlib|TQTA6F52|s=all|dLib}}...)
 
| vir= {{fc|dlib|TQTA6F52|s=all|dLib}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 24
}}
 
Kakor nam spričujejo razni privatni glasovi in tudi „odperto pismo" po Novicah t. m. poslano, so misli in želje o listu lepoznanskem zelo zelo različne. Eni izmed Slovencov bi ga radi vsak teden, drugi samo enkrat v mescu, da bi ne bilo treba cepiti sostavkov na dvoje in čvetero; nekterim se dozdeva preprosta čedna domača oblika, drugi zopet, in teh je po številu naj več, so z osnovo „Glasnika" popolnoma zadovoljni, ker so z nami vred prepričani, da v sedanjih okolšinah ni varno snovati obširnišega, ali clo druge narečja slovanske obsegajočega lepoznanskega časopisa. Naj ostane torej Glasnik, namenjen v povzdigo slovenskega slovstva, list slovensk in njegova oblika popolnoma domača.
Kakor nam spričujejo razni privatni glasovi in tudi
„odperto pisma" po Novicah t. m. poslano, so misli in želje
o lista lepoznanskem zelo zelo različne. Eni izmed Slovencov
bi ga radi vsak teden, dragi samo enkrat v mescu,
da bi ne bilo treba cepiti sostavkov na dvoje in čvetero;
nekterim se dozdeva preprosta čedna domača oblika, drugi
zopet, in teh je po številu naj več, so z osnovo „Glasnika
a
popolnoma zadovoljni, ker so z nami vred prepričani, da v
sedanjih okolšinah ni varno snovati obširnišega, ali clo
druge narečja slovanske obsegajočega lepoziianekega časopisa.
Naj ostane torej Glasnik, namenjen v povzdigo slovenskega
slovstva, list sloveusk in njegova oblika popolnoma
domača.
 
Obširnost časopisa se mora ravnati po številu podpornikov, t. j. pisateljev, ki ga podpirajo s svojimi umotvori, in bravcov, ki ga kupujejo. Da njih število ni preveliko, je vsakemu znano. Manji ko je v začetku list, ložeje bo izhajal, ložeje ga bo tudi mogoče napolniti s prav dobrimi in zanimivimi sostavki. Pervo leto naj pokaže, ali ga bo treba v prihodnje obširnišega osnovati. Tudi iz malega zernica priraste drevo košato, če mu reje ne pomanjkuje.
Obširnost časopisa se mora ravnati po številu podpornikov,
t. j. pisateljev, ki ga podpirajo s svojimi umotvori,
in bravcov, ki ga kupujejo. Da njih število ni preveliko,
je vsakemu znano. Manji ko je v začetku list, ložeje bo
izhajal, ložeje ga bo tudi mogoče napolniti s prav dobrimi
in zanimivimi sostavki. Pervo leto naj pokaže, ali ga bo
treba v prihodnje obširnišega osnovati. Tudi iz malega zernica
priraste drevo košato, če mu reje ne pomanjkuje.
 
Po nikakoršnem ne moremo dalej poterditi nasveta, da bi bil slovenski beletrističnik po poli slovensk, po poli ilirsk. Težko, težko, če ne nemogoče, bi bilo ž njim ustreči Slovencom in Ilircom. Saj imajo Iliri in Serbi svoje liste lepoznanske! Berimo in podpirajmo zraven domačih rajši té, da bodo ložeje izhajali in da se bolje soznanimo z drugimi slovenskimi narečji! — Ako se nam vendar pošlje v slovstvenih zadevah kak dopis iz Zagreba, iz Prage i. t. d., če je tudi Slovencom lahko razumljiv, se ne bomo branili, ga izjemama podati v {{razprto|dokladi}} Glasnikovi, ktera je namenjena za jezikoznanske rečí, za razne dopise v slovstvenih zadevah in druge literarne naznanila. Sostavki vendar, kteri so namenjeni za glavni list, morajo biti pisani v pravilnem slogu slovenskem.
Po nikakoršnem ne moremo dalej poterditi nasveta, da
bi bil slovenski beletrističnik po poli slovensk, po poli iiirsk.
Težko, težko, če ne nemogoče, bi bilo ž njim ustreči Slovencom
in Ilircom. Saj imajo Iliri in Serbi svoje liste lepoznanske!
Berimo in podpirajmo zraven domačih rajši te,
da bodo ložeje izhajali in da se bolje soznanimo z drugimi
slovenskimi narečji! — Ako se nam vendar pošlje v slovstvenih
zadevah kak dopis iz Zagreba, iz Prage i. t. d.,
če je tudi Slovencem lahko razumljiv, se ne bomo branili,
ga izjemama podati v do kladi Glasnikovi, ktera je namenjena
za jezikoznauske reči, za razne dopise v slovstvenih
zadevah in druge literarne naznauila. Sostavki vendar, kteri
so namenjeni za glavni list, morajo biti pisani v pravilnem
slogu slovenskem.
 
Ob enem naznanjamo slov. pisateljem, da zamoremo s pripomočjo nekterih rodoljubov, kterih imena bomo v kratkem naznanili, s tem razpisati {{razprto|pervo}} darilo po {{razprto|trideset goldinarjev}} sr., namenjeno za nar boljo novelo iz domačega življenja ali naj lepšo povest na podlagi domače zgodovine. Novela ali povest naj bo čedna in krotka, mična in zanimiva, naj bo tako rekoč ogledalo domačega življenja, domačih šeg in običajev, kakor so na primer v nemškem jeziku Stifterjeve ali Auerbachove. Kaj lepó se podajajo enakim povestim tudi popisi domačih krajev in drugih naravnih prikazin. Povest naj ne bo predolga, da bo le tiskano polo debela. Pošlje naj se saj do 15. decembra t. l. — Upamo, da bomo v kratkem tudi uni dvé darili razpisati zamogli.<ref>Pri nas se zastran daril še nihče ni oglasil. Vred.</ref>
Ob enem naznanjamo slov. pisateljem, da zamoremo
s pripomočjo nekterih rodoljubov, kterih imena bomo v
kratkem naznanili, s tem razpisati pervo darilo po tridese
t goldinarje v sr., namenjeno za nar boljo novelo
iz domačega življenja ali naj lepšo povest na podlagi domače
zgodovine. Novela ali povest naj bo čedna in krotka,
mična in zanimiva, naj bo tako rekoč ogledalo domačega
življenja, domačih šeg in običajev, kakor so na primer v
nemškem jeziku Stifterjeve ali Anerbachove. Kaj lepo se
podajajo enakim povestim tudi popisi domačih krajev in
drugih naravnih prikazin. Povest naj ne bo predolga, da
bo le tiskano polo debela. Posije naj se saj do 15. decembra
t. 1. — Upamo, da bomo V kratkem tudi uoi dve
darili razpisati zamogli.<ref>Pri nas se zastran daril še nihče ni oglasil. Vred.</ref>
 
Precej prav lepega gradiva imamo za Glasnika že pripravljenega; še več ga imamo pa pričakovati skoraj od vseh imenitniših pisateljev, kteri so nas zagotovili svoje krepke podpore. Verh tega ponavljamo še enkrat svojo ponižno prošnjo do vseh slov. pisateljev, da nas prav obilno podpirati blagovolijo.
vseh imenitniših pisateljev, kteri so nas zagotovili svoje
krepke podpore. Verh tega ponavljamo še enkrat svojo ponižno
prošnjo do vseh slov. pisateljev, da nas prav obilno
podpirati blagovolijo.
 
V Celovcu 14. oktobra 1857.
 
<p align=right>Anton Janežič,</p>
<small><p align=right>c. k. učitelj. </p></small>
 
<references />
720

urejanj