V zadevah Glasnika: Razlika med redakcijama

Po nikakoršnem ne moremo dalej poterditi nasveta, da bi bil slovenski beletrističnik po poli slovensk, po poli ilirsk. Težko, težko, če ne nemogoče, bi bilo ž njim ustreči Slovencom in Ilircom. Saj imajo Iliri in Serbi svoje liste lepoznanske! Berimo in podpirajmo zraven domačih rajši té, da bodo ložeje izhajali in da se bolje soznanimo z drugimi slovenskimi narečji! —– Ako se nam vendar pošlje v slovstvenih zadevah kak dopis iz Zagreba, iz Prage i. t. d., če je tudi Slovencom lahko razumljiv, se ne bomo branili, ga izjemama podati v {{razprto|dokladi}} Glasnikovi, ktera je namenjena za jezikoznanske rečí, za razne dopise v slovstvenih zadevah in druge literarne naznanila. Sostavki vendar, kteri so namenjeni za glavni list, morajo biti pisani v pravilnem slogu slovenskem.

Ob enem naznanjamo slov. pisateljem, da zamoremo s pripomočjo nekterih rodoljubov, kterih imena bomo v kratkem naznanili, s tem razpisati {{razprto|pervo}} darilo po {{razprto|trideset goldinarjev}} sr., namenjeno za nar boljo novelo iz domačega življenja ali naj lepšo povest na podlagi domače zgodovine. Novela ali povest naj bo čedna in krotka, mična in zanimiva, naj bo tako rekoč ogledalo domačega življenja, domačih šeg in običajev, kakor so na primer v nemškem jeziku Stifterjeve ali Auerbachove. Kaj lepó se podajajo enakim povestim tudi popisi domačih krajev in drugih naravnih prikazin. Povest naj ne bo predolga, da bo le tiskano polo debela. Pošlje naj se saj do 15. decembra t. l. —– Upamo, da bomo v kratkem tudi uni dvé darili razpisati zamogli.<ref>Pri nas se zastran daril še nihče ni oglasil. Vred.</ref>