Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 10:
Sleherni gospodar naj tedaj zvesto skrbi, da bo vsaka žival po svojem namenu, okoljščinah in potrebščini oskrbljena. Naj nikar ne pozabi, da živina čuti, kakor človek, glad, žejo, mraz, vročino, presiljenje, tepežnico itd., in da bo vsakega pri svojem Stvarniku tožila, kteri jej ne bode usmiljenja skazoval.
{{prelom strani}}
Tudi živali obstojé kakor mi ljudje iz duše in telesa; toda njih duša je umrjoča, in žlahnejem je dal Stvarnik po pet počutkov, kakor človeku. Mnoge živali je Stvarnik obdaril z boljšimi občutki kakor človeka, mnogovrstne živali neutrudoma delajo, ter speljujejo in izvršujejo z nedopovedljivo umetnostjo svoja dela. Po pravici se tedaj trdi, da pravi in vsega posnemovanja vredni zgledi za človeka so dušne lastnosti marsiktere živali.
==I. Oddelek.==
===I. Živalsko telo.===
Za živinorejo je velike vrednosti, in za slehernega živinorejca zeló važno in neobhodno potrebno, da je temeljito sèznanjen s sèstavo živalskega telesa, kar mu gotovo vsestransko koristi; zato bomo govorili najprej o delih in sèstavi živalskega telesa.
Živalsko telo obstoji kot človeško iz gnjilca, kislica, vodenca in ogeljca, iz nekoliko lugastih in drnzih solí in zemelj, iz malo žvepla in fosfora; zato pa je tudi živalsko meso naj bolji in tečniši živež ljudem.
Začetek sleherne živali je edina majhina celica, iz ktere se po postavnih pravilih še druge celice izcimijo ter s časom podobo živali zadobe, ktera pa raznovrstnih redilnih in zdatnih snov potrebuje. Manjka le ena neobhodno potrebnih snov, tedaj se žival pravilno izcimiti ne more. Pa tudi že popolnoma izgojena žival kmalo pogine, ako jej eno ali drugo za življenje potrebno odtegnemo.
Kajti žival se le takrat vspešno razvijati zamore in svoje telo ohrani, ako jej podajamo med hrano sirove dele, iz kterih potem prebavljaje redilni ali živilni sok napravlja, kteri se spremenja v krv. Krv se potem po vsem životu pretaka, ter oddaja povsodi potrebne snove, kteri so za napravo mesa, masti, kosti, dlake, itd. potrebni. Ima pa žival več živilnega soka, kakor ga za napravo krvi in telesno razvijanje potrebuje, tedaj ga {{prelom strani}}porabi in obrne za napravo mesa, itd., ktero v obilniši meri na životu, ali pa v bogateji molži zapazimo.
===2. Zobje.===
Vso hrano žival spravlja po razločnosti prednjih {{razprto|zob}}, ali jo odtrguje ali ogulja s pomočjo listnic ali jezika; pijačo pa ali srka ali pa s žlici podobnem jezikom v se vleče. Potem se hrana prvič spremeni v ustih vsled zdrobljenja s kotniki in oslinjenja med prežvekovanjem; to namreč je priprava za prenavljanje. Tele prinese 12 prvih kočnjakov ali mlečnikov že na svet. Malo dni po rojstvu dobi srednje rezivnike, kterim tudi klešče rečejo, malo po malem pa 6 druzih mlečnih rezivnikov. V časih prinese tele tudi več rezivnikov na svet; 1¼—1½ letna goved zmeni rezivnike; 2¼—2½ letna znotranje srednje zobe; 3¼—3½ letna zmeni srednje zobe, in 4¼—4½ letna vogelne. S kočniki je ravno tako, kterih šest v vsaki vrsti ob enem pri zadnji spremembi pride.
===3. Slina.===
{{razprto|Slina}} se odločuje v slinski žlezi, ktera se vsled premikanja čeljusti in spodbade hrane med njo pomeša. Slina razvezuje jedi s tem, da bolj suha hrana kašasta, mehka postane, pa se tudi veliko redilnih delov v slini razveže, ali se pa tako spremení, da se v želodcu razvežejo.
==4. Jezik.==
{{razprto|Jezik}} je mesnato, gibljivo orodje, ki po slini pripravljeno snov v grizljeje vpodobuje, ter jih potem vodi v požiralnik. Z jezikom pa tudi žival okuša, kajti na njem se združujejo in končujejo čopaste iu penkljaste vejice čutnic, in tako narejajo okusne bradovice, ktere se nahajajo tudi na mehkem nebesu in na vrhu in zadej požiralnika; nektere se med okušanjem napnejo in povekšajo.
{{prelom strani}}
Na stranskih robéh in na koncu jezika so nitkaste in kopičaste bradovice, ktero pospešujejo tip. Roženasti podaljšek vrline jezikove kože, kakor tudi v gobcu služi prežvekovalkom, da pobirajo dotično hrano. Občutek slasti obudé pa le v tekočini ali v slini razvezane snove, toda le takrat, ako so se bile okusove bradovice z mokroto za to pripravile. Občutek ali okus slasti je pa še veči, ako je jezik z nebom in s čeljusti v dotiki.
===5. Požiralnik.===
{{razprto|Požiralnik}} je iz mišičnatih, dolgih in iz zavitih nitek, z nabrano slino, kožo ali mreno prevlečena struga, ktera se v gobcu začenja, ter grizljeje vsled nasprotnega stiskanja mišičnatih nitek proti želodcu pehá.
Nebno zagrinjalo je kožnata zaklopnica, ktera varuje, da hrana ne more iti v nosnice; jeziček, kteri je tik pod požiralnikom pa požiranje pospešuje.
Orodje, ktero prebavljanje dovršuje ali izpeljuje, je v trebušni jami ali votlini. Od spredaj, od prsne votline loči ga mišičnata preponka ali prečna mrena, proti stranéh vlečljive in mišičnato-nitkaste trebušne strani, proti koncu se pa konča v medenično votlino ali duplino.
Vso trebušno votlino obdaja (koža) trebušnica, ktera nareja po svoji podvojbi konce za drobovino, ktero ravno tista koža preprega; nareja pa tudi mrežo in pečico, ktere se na dveh krajih čreve držé in tedaj tudi iz dvojne vodenčaste kožice obstojé.
===6. Želodec.===
Rast ali postava {{razprto|želodca}} naših domačih živali je kožnata. Od zunaj je vodena koža, potem pride vrsta piskričaste pletenine, v ktero se čutnice in posodi združujejo, za tem pride mišična mrena, ktero sestavljajo dolgo-, zavite- in poprečne niteke, in še le za tem sledi slizna koža z različno upodobljenimi vrhnimi kožicami.
Tudi podoba želodca naših domačih žival je različna. Konjski želodec je bobu podoben, želodec mesojedcev {{prelom strani}}je bolj okroglast in pri prežvekovalkah ima vsak del želodca posebno podobo.
Ustje požiralnika prežvekovalk, prešičev, mesojedcev, je podobno kožnatemu livniku; zato tudi zamorejo te živali prežvekovati in bljevati.
Desno ustje želodca ali vratar zadržuje, da ne morejo še nerazkrojeni ali prevéliki kosci prekmalo v čreva.
Lega želodca tudi ni zmeraj enaka, ter se ravna po tem, ali je poln ali prazen. Vendar leži vedno bolj poprek v prednjem delu trebušne votline; naravnost za preponko in jetromi.
Različno držeče mišične nitke želodec stiskajo; zarad tega nastane v želodcu gibanje ali premikanje, kar stori, da se snov v njem tudi začne gibati, in sicer tako, da se hrana premika od levega proti desnemu, po okoliščinah večkrat memo vratarja, toliko časa, da se začne razkrojevati zavoljo primešanega želodčnega soka. Ako pridejo po goltancu zopet nove snovi, tedaj se te v sredo nastavijo, ter pregnane od nanovo prišlih grizljejev potujejo proti dolenji steni in na tej od levega proti desnemu.
Vse prežvekovalke imajo čveternat želodec, kterega deli so med seboj, ali pa z ješčnikom v zvezi. Prvi želodični del je trebuh v kosih, leži bolj na levo; drugi bolj na desno je mrežasta kapa; še bolj na desno je prebiralnik ali devetogubec, poslednjič je najbolj na desno žlemasto in debelo kožasto sirišče.
Prvi želodec napolnuje skoraj vso levo polovico trebušne votline; razdeljen je z guzo v dve polovici, leva prednja se končuje v goltanec. Slizna mrena v tem želodcu je obdana z bradovicami.
Drugi želodec ali kapa je s prvim zvezan po obširnem odprtji, je bolj oblaste podobe, in leži spredaj proti prečni mreni in prsni kosti. Slizna koža je mrežasta in z majhnimi bradovicami obsuta. Vrsta čutnih nitek v kapi je posebno znamenita, ker je z obilnimi, rudečimi, poprek pisanimi, samovoljnimi čutnimi nitkami preprežeua, od koder tudi izvira samovoljno prežvekanje. Dvoje mišičnatih guz ali klobas v tem želodcu nareja {{prelom strani}}žlebiček ali strugo, ki pelje od požiralnikovega ustja do tretjega želodca.
Prebiralnik ali tretji želodec je poloblast, bolj podolgovat ter leži zadej za kapo. Slizno mreno prebiralnika obdajajo srpu podobni listi, kteri se po različni velikosti pravilno vrsté. Ti listi v prebiralniku pa segajo od enega konca do drugega, in so z majhnimi bradovicami posuti.
Sirišče je hruškine podobe in za prvim želodcem največi želodec odraslih prežvekovalk (pri doječih je pa sirišče), leži zadej in pod prebiralnikom, ter je odprt proti njemu in proti črevom. Slizna koža sirišča je mehka, žametasta in po dolgem nabrana.
Prežvekovanje (samovoljno) obstoji v tem, da se jed iz prvih dveh želodcev, kjer je še bolj debela in namočena v lugasti tekočini zopet nazaj po goltancu s pomočjo mišičnatih trebušnih in želodčnih strani v gobec pripelje. Ko je bila jed v drugih dobro prežvekana in dovolj s slinami namešana, gre potem na novič prežvekana po požiralniku v prebiralnik, kjer se kepe zdrobé; potem pa v sirišče, kterega se čreve držé. V črevah se začne še le klaja prebavljati. Vodene jedi gredó precej v prebiralnik, in od tod v četrti želodec, in kmalo v čreva.
===7. Prebavljanje.===
{{razprto|Prebavljanje}} pospešuje gorkota, mokrota, slina in posebno želodčni sok. — Želodčni sok je žlezasta, kisla mokrota, ktera obstoji posebno iz solne, mlečne kisline in z neke posebne organske skupine, »pepzin« imenovane. Ta spreobrne sladkor v mlečno kislino ter razveže gnjilčne jedilne snove.
Prebavljanje odvisi od lastnosti želodčnega soka in hitrosti stiskanja želodčnih strani. Poprek se računi, da da 2—4 ure zadostujejo, da se večina jedilnih snovi razveže. Tekoče snovi želodec prej posrka; ako se pa ob enem veliko takih snovi z drugimi vred podaja, tedaj živina {{prelom strani}}teže prebavlja, ker se želodčni sok raztanjša in tako oslabi.
===8. Čreva.===
{{razprto|Čreva}} se držé sirišča ter se v ritniku končajo, in so zavita v pečico. Delimo jih navadno v tanka in dolga, in v debela in kratka čreva. Prva obstojé iz dvanajstprstnika, ali petavnika, lačnika in sukanega, tankega čreve; debele in kratke čreve pa iz danke ali ritnika, kotnice in mastnice.
Po dolgosti in širokosti so čreve zeló različne. N. pr. konjske čreve so 10—11, govedske 22, ovčje 27—28, prešičje 14—17, pesje in mačje 4—5krat tako dolge od gobca do ritnika kot žival.
Jedilna snov, ko pride iz želodca in se v čreve izliva, premiče se dalje, vsled mišičnatih črevnih strani, ktere so obrnjene proti ritniku. Med tem prelivanjem se nameša snov s črevnim sokom, žolčem in s trebušnimi slinami, ob enem se pa tudi črevni kosmiči, ki so kakor lasni čopič drobni, ter se čez ves črevni prostor razprostirajo, napijó jedilnega soka.
V tankih črevah je sršnik ali redilni sok zavoljo živega razločenja bolj redek, v debelih črevah je pa bolj suh, ker tekoče dele črevni kosmiči bolj do dobrega popijó. Pri govedini je snov, ki je v črevesu, skoraj povsod enaka.
Med prebavljanjem se jedilne snovi razkrojijo, ter se pri tem razni gazi razviti zamorejo, n. pr. ogeljnokislina, ogeljnovodenec, kislina, ki s podihanem parokrožnem zraku vred čreva vedno napeta delajo.
===9. Vranica.===
{{razprto|Vranica}} je med želodcem in med prečno mreno ali prisrednjem; je piskričata, vlakničasta tkanina, v kterej je bogata krvna mreža. Vranica je malo podobna srkalnim žlezom in nima nobene izpeljalne poti za kako odločbo. Vranica je v tesni zvezi po dvojni, vodenčasti {{prelom strani}}koži in krvnimi posodami z želodcem, iz kterega prevzame preobilno krv, kadar ne dela, ter jo potem toliko časa hrani, da jo prebavljanje zopet rabi. Vranica pa tudi pospešuje napravo krvnih prvin, posebno srkalnih delov in rudečih krvnih teles. Vranica je pri raznovrstnih živalih različne podobe, kmalo je srpu, kmalo okroglim ohlapkom ali krilom podobna.
===10. Jetra.===
{{razprto|Jetra}} so iz očitnih žlezastih zrnc, leže bolj na desnem med želodcem in prisrednjem, ter po izcejenem teku žolč izlivajo ali naravnost v čreva, kakor pri konju, ali ga pa v žolčnem mehurji toliko časa hranijo, da ga rabijo. Izcejeni sok za žolč izliva se pri pedalniku. —
Jetra čistijo krv preobilnega ogeljca; vsaj se snovi, ki služijo za dihanje, v gorkoto vzbujoče, primerne podobe predrugačijo; tega se prepričamo po spočetku, ki v maternem telesu počiva, ktero ima zeló očitno razvite jeterne žleze, to pa zato, ker ne dihajo in ogeljca iz krvi po plučih ne oddajajo. Nasproti so pa jetra majhine pri bolj razvitih pljučih, in tem hitreji in popolniši se sopenje ali dihanje vsled organske prizadevnosti porablja, tem manji je tudi obsežek jeter. — Jetra dobivajo svojo krv po trebušni cipni žili, v kteri se razprostira žila vratarica, ktero narejajo črevesne krvnice, trebušne slinalke, vranica in želodec. Žila vratarica, v kterej se pretaka le črna krv, razširi se še enkrat v podobi ciple v slezni tkanini jeter, odtekoča krv pride iz več cipel v zadnjo izdolbljeno ciplo; ta in žila vratarica nimate od znotraj nikakoršnih zaklopnic.
===11. Žolc.===
{{razprto|Žolc}} je zelenkasta, grenka, lugasta tekočina, ktera ubrani (neutralizira) kisli želodčini in črevni sok; pri tem se nareja iz sršnika mleček, ali mlečni redilni sok, kterega popijalne žile in odvodnice, ali krvne žile črevesa posrkajo, ter ga med krv pomešajo.
{{prelom strani}}
Žolc ima v sebi posebno smolo in neko barvino, ki čreve zbuja k dovolj živahnemu, glistastemu premikanji, pa tudi pobarva snov v črevah zeleno-sivo, kar zapazimo na izmečkih. Žolc pa tudi obvaruje snov v črevah, med ktere se pomeša, prenaglega, gnjilega vrenja.
===12. Trebušna slinavka.===
{{razprto|Trebušna slinavka}} se razširja v trebušni votlini med želodcem, črevami in med ledvicami ali obisti. Slina, ktera prihaja iz trebušne slinavke je precej enaka uni, ktera prihaja in se odločuje iz trebušnih slinskih slečic, ter pospešuje razvezovanje rastlinskih snov še bolj. Večina še v hrani obstoječega močiva se spremeni v sladkor vsled trebušne sline. Vse dozdaj navedeno prebavno orodje vso hrano v črevah razveže, zato ker se vedno naprej premiče; hranine redilne dele pa črevne pijavčice posrkajo, nerabljivi ostanki, pomešani z raznimi črevnimi soki, dospé pa v mastnik ali zadnje črevo. Od tukaj jih pa žival izmeče vsled razdražljivosti, ktero oni zbudé, ker se slezne strani mastnika skupaj stiskajo; k temu pa tudi pomaga prečna mrena in trebušne strani. Izpraznenje pospešuje tudi popolnoma potegovanje zraka v sè, ker se prečna mrena porine nazaj, tako se prostor v trebušni votlini skrči, in potem zamorejo trebušne sleze krepkeje pospeševati.
Podoba blata je različna zavoljo nagub in stiskanja mastnika, čvrstost blata pa različna po krmenji, zdravji in plemenu živali.
Razun {{razprto|žil sèsalk}}, ktere nahajamo v črevesu, in ktere sèsajo mleček iz jedilnih snov vsled razkrojenja hrane, so še po vsem telesu živalskem, posebno na vodenčastih, in zunanji koži itd. razširjene sèsalke, ktere odločilne ali druge snove popijó, ter jih potem pripeljejo v obtok za vpodobovanje. Popijalne ali sèsalne žile združujejo se v mlečnih prsih, ktere so pod hrbtancem in v nabrano sprednjo, pod levo plečno kost skrito žilo ali odvodnico vodijo.
{{prelom strani}}
===13. Mleček.===
{{razprto|Mleček}} je belkasto rumena, malo vlečljiva ali klejasta, tvornasta tekočina, ktera še ni v kri spremenjena. Kadar se mu primeša kislec, porudeči se ter spremeni vsled dihanja v krv, in podeljuje krvi po žlahnih delih ali organih života porabljene snovi. Ako ni med porabljeno snovjo, in med množino mlečeca pravo primerje, tedaj pride, ako mlečeca manjka, obtoku na pomoč mast in druge organske snovi, ako pa tudi teh pomanjkuje, tedaj žival oslabi in nazadnje celo pogine.
===14. Krv.===
Zraven omenjenih sèsalk pijó in srkajo tudi še najtanjši vodenčaste posodice. Najimenitniši in vir življenja pa je krv, ktera se pretaka po žilah. {{razprto|Krv}} je rudeča, ima neko posebno življenje in duh po živali. Sestavljena je iz krvnih celic, kterih so ene pobarvane, druge pa ne: prve se imenujejo krvne oblice, druge pa meze ali limfe. Zadnje brezbarvne mezine celice so posebno koristne za menjavo snov, ker one ne nadomestujejo le porabljene pobarvane krvne oblice, ampak tudi strani žilinih posodic prerinejo, ter se potem skoz omrežje naprej premičejo, ter služijo v popravo omrežja v bolezni, kakor tudi pri zdravji.
Nezgorljive krvne soli in deli pepela so pri vseh živalih enaki, kteri so skoraj v vsakej hrani v dovolj obilni množini; fosforna kislina je združena z lugasto soljo, apnom in lojevico ali magnezijo. Proste lugaste soli, kterih je v krvi vedno več v primeri k fosforni kislini, storé, da je krv tekoča. Več je lugaste soli v krvi, teži je, in toliko teži se zgostí. Krv se pretaka po vseh delih telesa, in s tem posreduje menjavo snov, kar se posebno v celicah godi.
===15. Srce in krvni obtek.===
Ves {{razprto|krvni obtek}} se izvršuje s pomočjo središčnega orodja, namreč s {{razprto|srcem}}, ktero je votla mišica, {{prelom strani}}ter s stisnjenjem krv v žile, ktere se v srcu končujejo ali iz njega izhajajo, po vsem telesu naprej poriva. Cipne žile, ktere krv iz srca drugim organom dopeljujejo, se čutijo; ko se od časa do časa v srcu skupaj stiskajo, pravimo, da »cipla bije« ali »ciplin udarec«. V minuti udari cipla pri odraščenem konji 32—40, pri oslu 46—56, pri govedji 35—42, pri ovci 68—80 in pri psu 90—100krat. Po številu ciplinih udarcev števili se poraba snov in potreba hrane; zato tudi majhine živali, pri kterih je krvni obtek hitreje ko pri velikih, snove kmalo porabijo v primeri k teži života, pa jih tudi bolje porabijo. Tega se lehko prepričamo pri pitanji, ter vidimo, da se je nam porabljena hrana prej in bolje izplačala.
Srce je razdeljeno v od zgorej do zdolej držečo mišičnato ločilno mreno v levo in desno polovico; obe polovici ste pa zopet z mnogimi, žilavimi klopoteči razdeljeni v gornji ležeči prednji in zdolej ležeči srčni predal ali predalček. Desni srčni predalček se stiska skupaj, in tako poriva krv skozi plučno odvodnico v pljuče. Plučna odvodnica končá pa se zopet v zeló tanke in drobne vejice ali mehurčke v plučno tkanino. Te vejice pa preidejo v tanke žilice, ter se s časom končajo v veče vejice, ktere se potem združijo s plučno odvodnico, in tako v levi srčni predpredal dospé. Kroženje, po kterem krv skonča pot iz desnega srčnega predpredalčka skozi pluča in zopet nazaj v levi srčni predal, imenuje se »mali krvni obtek«.
Krv se na poti po »malem krvnem obteku« z zrakom združi, kterega diha žival skozi dušnik, in napolni potem vse plučine mehurčke. Kislec, kteri je v zraku, se med tem pomeša med krv, in tako dospé krv vsa spremenjena v levi srčni predalček nazaj. Od tukaj se premiče s kislcem namešana krv naprej po cipni žili v srčno žilo in njene vejice, ktere se razprostirajo v sprednje in zadnje telesne dele, ter se pretaka po vseh bližnjih in daljnih delih. Te žile zovemo ciple, une pa krvovračno žilo ali odvodnico, kajti ona od raznih telesnih delov krv nazaj privodi, ktera se na svoji povratni poti živilnih ali redilnih snov navzame. Ciple, ktere se vidijo, {{prelom strani}}kakor da bi bile ob koncih zakrivljene, končujejo se v zelo majhine vejice, ktere se vse v eno združujejo, in tako postane krvovratnica. Krv prehodi svojo pot iz srca po vsem životu in zopet nazaj v srce v nekoliko minutah. Iz tega si lehko razjasnimo brzo moč in vpliv strupa, vdihanega zraka ali vlitih zdravil.
Ko namreč ciple krv sèsajo, pretakajo se v najzadnjih vejicah obstoječi krvni deli skozi krive konce, ktere odvodnice postanejo, ter se zopet véliki krvni obtek z nova začenja. Pri tem krvnem obteku tiščí krv skozi drobne posodice iz cipel toliko krvnih snov ali prvin v obmrežje, kolikor jih je za napravo in vzdrževanje mišic, kitic, kosti, kože, itd. potreba. Na tej poti se pa tudi odloči v prebavnem orodji želodčni sok v ledvice ali obisti, in mokrota, ktera se v mehur odtaka, in ktero potem žival po scavniku iz života izprazni.
Krv je po svojem povratnem potu nazaj v srce veliko bolj temna, kakor kedar jo mesar živali odpusti, ker je pomešana z ogeljcem. Na tej poti pa tudi oddaja jetrom še bistvene dele žolča, kteri dostikrat sršnik prebaviti pomagajo.
===16. Mleko.===
{{razprto|Mleko}} se tudi iz krvi odločuje. Na mlečnem prehodu v vimenu so zaprtim žlezom enake cevke, iz kterih mleko izstopa ali se odločuje. Bolj je krv močna in krepka, ktera se po tej poti pretaka, tem bogateja je molža. Po trebušni odvodnici ali mlečni žili se zamore to spoznati.
===17. Dihanje.===
Ne manj važno kakor prebavljanje je tudi dihanje ali sopenje, kajti po dihanji se krv tudi ponovi in oživi, ker s tem se odločijo nerabljene snovi (ogelc) in drugi, kteri so k življenji potrebni (kislec, gnjilec) se v telo po dihanji dovaževajo. Po dihanji pridobljeni gazi, posebno kislic, nastopijo svoje delovanje še le v krvi, in sicer po nicleßih krvuih oblicah, ki dajejo toploto iu izdelujejo moö. Po dihanji pride parokrožeu zrak, kteri obstoji iz 79% gujilca ia 21"!^ kisica , pa le malo ogeljuokisline po vzajemnosti s krvjo po taukih žilah v plučiue zra-kovne mehurčke. Del podihanega zraka popije krvna množina, med pretakanjem združi se kislec parokrožnega zraka z ogeljcem vred (kterega se posebno dosti v ßrai krvi nahaja) vogeljno kislino. Tako se tudi kislec združi z vodencem v krvi, ter postane voda, ktere snovi se po dihanji oddajajo. Kislec dospe v krv bolj po posrkanji, nego po tlačenji zraka; posrkani kislec izžene potem ogeljnokislino, ktera je po okisanjem v krvi postala. Ako je v podihanem zraku veliko o^eljnokisline , tedaj pa ta kislec prežene, okisanje se ne more več izvršiti, in življenje ugasne. Pri navadnem dihanji ostane še 6—8krat toliko zraka v plučinih celicah, kakor se zraka premenja z vsakim dihljejem. Gnjilca v podihanem zraku se vselej en del čez nekaj časa, en del pa po scavnici oddà. Živalska hrana, posebno dihanje vzdržuje prebavo, one so les vži-valskej peči, spraznenje (blato) je pa namesto pepela. Tem popolniši je dihanje, toliko viša je gor-kota živali. Mesojedci od podihanega kisleca izdihajo ogeljne kisline rastlinojec ci pa ®/io—"/loi kar od tega ostane, služi za napravo vode in za žveplokislino. Navadno se vedno več kisica podiha, kakor se ogeljnoki-sline izdiha, ali kar se rabi za okisanje. Kislec tedaj še vedno ostane, ako se je tudi ogelj na kislina po dihanji ia izpraznenji odločevala. Po dnevi, kedar žival čuje , navadno tudi pri obil-nišem izdihanji ogeljnokisline oziroma manj kisica v se podiha, ko po noči v spanji pri slabejšem izdihanji. Po noči se tedaj preski'bi s kislcem za prihodnji dan; zmožnost, da se zamore ž njim preskrbeti pa raste s pomno-ženjem beljaka, kterega živali v hrani podajamo. Sprememba, ktera se s krvjo vsled dihanja godi, obstoji tedaj v tem , da se temno-rudeča krv po žilah spremeni v svitlorudečo krv v cipnih žilah. Podibaui zrak se uajprej v uo-sii pogreje in po vohi' poskuša: potem gr^ skozi jabelko ali krbeij, kteri tiiil s pomočjo svoje oliöuUjive slezue kože razsoja o vretl nosti zraka, Ut „eče dalje skozi dušuik iu njegove vejici v sapnikove vejice. 18. Dušnik ali sapnik. Dušni k ali sapnik obstoji iz veliko brustanßa-stib véz , ktere so po elastičinib miJičnatih nitkah ir piskriCasto tkanino zvezane, toda tako, da se zamor« posnedje lahko spremeniti. Dušnik se razdeljuje v več vejic, ktere se čedalje v tanfi in drobniši cevi razširjajo, ktere naposled- končajo v plučne mehurčke Vendar nima vsak mehurček lastne vejice iz dušnika ampak uarejajo skupke, kteri se mejé v hru.ški podobne žakljice ali vrečice, ktere so v zvezi z dušni-kom. Vse struge in mehurčki so prevlečeni s slezue kožo, in krvne posodice pluč razširjajo se v straneh mehurčkov. Xa kubični palec računi se 5—6000 takih me-iurčkov. 19. Pluča. p luč a so prav za prav le množina ali skupek tankih plučinih mehurčkov s svojimi krvnimi posodicami. Barve so bolj rudečkaste, pri stari živali pa bolj bleda, so mehka, ter plavajo na vodi, ako so že služila za dihanje. Vodenčasta koža, ktera oprsno mreno preoboka prevlači tudi pluča, ktera so razdeljena v več kril, iei uarejajo dvigalne vezi. PJuča govedja so sestavljeua iz malih kril, ktera so zvezana s plučno odejo in kletkastc tkanino. Kavuo ta koža uareja v prsni votlini posebn« prostore za oboja pluča. 20. Prsni koš. Prsni koš izpeljuje dihanje. Da ne pripušča zraka, obdan je na obeh straneh z rebri in njih mišicami! proti vrhu ga loci lirlitaiuic , ua lidolej prsna icost, od spredej veliko cevno omrežje, in od zadej pa prečna mrena. — V plučili bi zraka zmanjkalo, kadar se prsni koS ra/.širi , ako Iii liitro ne pritekel novi parokrožni zrak. Tek in iüdiiianje se tedaj izvršuje ysled stisneuja ali skröenja pro.stoni v pnsni votlini, ktero od tod izvira, da se prečna mrena v prsno votlino pogrezne, ter vzdignjene rebrine strani zopet bolj navzdol in nazaj premika ali pregiba. Deli izdihanega zraka so ogelnokislina, gujilec, vodeni sopiih in zuabiti močni ali hlipni ali ète-rično-oljnati deli. Ako žival mirno diha ali sope, tedaj pospe.šuje to prečna mrena in trebušne mii5ice. diha pa hitro, jej tudi pomagajo rebrine in prsne miSice. Zdrav konj stori 8—12, goved 12—20. ovca 15—3(J potegljejev v minuti. Pri pravilnem dihanji je število potegljejev v primeri k žilinim vdarcem enako kakor 1 : o^j.,. Bolj ko se žilini vdarci množe ali goste, hitreje je dihanje; vendar to ue raste tako naglo pri dihanji, kakor pri žilinih vdarcih. Bolečine v sopihi, posebno v prsnem košu ali v prsih pomnozé število potegljejev, pri slabosti ali nemoči se pa število žilinih vdarcev pomnoži, Tirez da bi se poteg-Ijeji v tej primeri pomnožili. V mladosti, pri naglem premikanji, pri veliki vročini je število potegljejev zelò obilno. Dihanje se začne z rojstvom (navadno z zaveka-ujem) ter se konča s smrtjo. v 21. Živalski glas. z dihanjem je v tesni zvezi živalski glas. Vja-belkii ali krhiji, ktero je sestavljeno iz več hrustancev, je namreč slezna koža , ktera vsled svoje občutljivosti varuje in razsojuje zrak, posebne gube ali zgibe pa nare-jajo obče znano glasilko ali glasuje. Ako se te zgil)e po močnem zraku razgujajo, tedaj se napravi in sliši glas. I)a je glas viši, niži ali močneji, odvisi od skrčenja glasilke, od tega v kaki meri se z jabelčnimi mišicami zgube nategnejo, ali se pluča in koš raztegnejo, in ali se ja-belko pri stegujenem vratu gobčnemu odprtji pri- TT ..........9 Luiiii zivuiort-iec. bliža ali oddali. Po glasu razodeva žival svoje notranje občutke. Po vsem tem nam gre še omeniti odioöitevnega orodja, namreß obisti ali ledvic in izhlapenja. 22. Obisti. Izpuščanje ali scanje, ktero ledvice pospešujejo, je izhlapenji ravno nasprotno dejanje. Obisti so žlezaste in bobu podobne , v ledjah ali kolku na desno in levo hrbtanea, in zavite v debelo tolščo. Zunanji deli obstoje iz zrnate žlezaste tvarine , ktera odločuje scav-nico iz črne krvi. Scavnica pride potem v notranje v ostrostolpne, ena na drugi ležeče cevi, ktere z brado-vičastimi izviški in z žleziio kožo prevlečene prostore v obistih ali tako imenovani ledvični jeriu mejijo ter tam scavnico oddajajo. Od tukaj naprej pride scavnica kapoma v mehur po scavnem žlebičku, kjer se tako dolgo nabira, da jo zavoljo napolnjenja ali po scavnici obujen vzbud ali čut izprazni. Ledvice pospešujejo posebno izpraznjenje gnjilca navzetih in tacili snov, ktere se ne dadd upodobljati, pa tudi slanastih snov, ktere se v vodi raztopé. 23. Koža. Koža izhlaplja primeroma še več ogelnokisline kot pluča. Za življenje je izhlapenje jako važno, posebno izločenje potnih in lojnih žlezic ima velik vpljiv na to, da se krv meša in čisti. Ako se tedaj izhlapenje prirodi primerno ne izvršuje, kar se zgodi pri prehlajenji, tedaj ostane nesnaga ali žlindra v krvi, in tedaj morajo drugi bolni deli telesa za te zunanje nedelajoče tvarine delati. Koža je zrkalo telesnega zdravja , zato naj pa gospodar nikar ne skopuje pri Strighi ali čohli, ampak naj skrbi, da boTvedno vsa žival snažna in čedna. 24. Potne žleze. Po tue žlezo so majliiiie, grozdiöaste žlezice s krogastimi izcejiiimi toki, zraveii kterih leže lojue žleze, v kterih je kožna maščoba. Ako žival slaljo krmimo, tedaj se tudi ta iiiaščolia nepopolno izločuje in zato je tudi pri takih živalih koža hrez vse svitlobe. Pri starih in utrjenih živalih je izhlapenjo slabeje, zato so pa tudi take živali mauj oitčutljive proti prehlajenji, toda njihova koža je lirez svitlol)e. — Ako žival strižemo ali jo ua mrazu imamo, tedaj zastane izhlapeuje , posebno lojnih žlezic, nabira ])a se potem mast ali loj pod kožo. 25. Životna gorkota. Govorili smo že ua drugem kraji, da porabi žival pri velikem krvnem obteku v ciplah obilno ogelčnih krvnih delov od podihauega kisleca, da napravi ogelno-kislec; ker se pri tem ogelnokislec tako rekoč sožge, obudi se sama od sebe v životu neka gorkota, ki je različna od zrakove toplote. Pri zdravej živiui iznaša telesna gorkota + 29" do 30" R. Da se vedno toliko gorkote napravlja ali obudi, ter se dihanje vzdrži, treba je, da živalska hrana kislecu v krvi vedno dovolj ogeljno-kisleca podaja. Nekoliko tega nadomestujejo že do dobrega preliav-Ijeui krvui in telesni deli, ktere žival potem v poilobi ogelnokisline oddaja. Ako pa kislec .sam v krvi ne najde dovolj ogelnokisline, da bi se ž njo združil, ter tako ua-pravljal gorkoto, loti se tedaj v životu že najliolj popolnoma izdelanih delov, n. pr. masti ; zato tudi zapazimo, da tako živinče zmedli in se suši. Tem mrzleje je zrak, toliko več telesne gorkote žival pogubi. V takih slučajih in primerljejih moramo tedaj skrbeti, da podajamo živali toliko več redilnih in živil-nih snov, ktere zamore ona porabiti za napravo telesne gorkote. Umni živinorejec pa tudi skrbi, da je v hlevu vedno primerna in enakomerna gorkota. Ta znaša pri konjih in govedju + 12" R., pri ovcah pa + S" do 2* 10" li. Mlada žival pa potreluijo zavoljo žlahtuiše iu taiijge koŽL' nekoliko veö stopiuj gorkote. Prevelika gorkota pa život zavoljo čezmernega iz-lilapljeuja preveč o.slalii : lega se sami na selii prepričamo kedar smo se zelò ])otili. V takih okoliščinah naj se tedaj nikar ne pozahi, žival s hladno vodo dobrodejuo hladiti. 26. Mast. Mast je 2—3krat tako bogata ogelnokisliue, kakor inöoec in sladkor, pa Indi posebno pospesnje dihanje in napravo telesne gorkote. Podajajmo jo tedaj živali primerno; kajti ona ne odločnje samo živilnega soka iz sršnika, temveč tudi krv za napravo telesnih delcev priju-avno dela. — Ako žival masti ali mast napravljajočili snov čez mero povžije, tedaj jo nastavi na jirimernih krajih v telesu, iu mast jej potem za bramilo telesa, v sili za napravo gorkote služi, ali pa polajšuje pregiljovanje. 27. Kosti in mišice. Poglavitni in potrebni deli živalskega telesa so tudi kosti in mišice, iz kterih je sestavljeno vso živalsko telo. Glavnega dela telesa ali hrbtanca drže se rebra, noge vežejo spredi plečeta, zade.j medenice, ki so iz večih ali manjših kosti, ter telesu večo pregibljivost, moč in krepost delijo. S posameznimi členi ali zgibi so kosti tako sestavljene, da je konec kosti votel kakor čaška, drugi pa je okroglast kakor sklepaluo jaljelko. Premičejo se posamezno ali obe skupaj, da bolj ravno eua proti drugi stoje. Vselej pa kosti okoli in okoli vežejo iu drž0 sklepna vezala. Da se eua kost ob drugi ue odrga ali oguli, pretaka se med členi debelkasta tekočina ali sklepna žleza. Ako se ud presili, tedaj se sklepno žleze preveč iu prekmalo porabijo, iu zato ud otrpne ali se utrudi. Kostini obstojni dèli so v obče fosforua kislina, apno iu klej rumenkaste barve. Pri mladi iu nedorasli živali so kosti inehjce ia i5e bolj bnistave. S časom, ko se razširi iu nabere veö apna in fosforne kisline, se ntrdi, in to pri popolnoma dorasli živali. Kdor mlado in äe nedoraslo živino rabi za pretežavna dela, tedaj kosti zavoljo mehkobe oslabé ali pa se skrivé, ter tako svojo pravo podobo zgubijo. Močne in trdne kosti in mišice spioli dajejo moč za pregibovanje in delo. Vendar deliele kosti ne veljajo toliko, ker zamorejo biti več ali manj rahle in zato slabe. Take kosti vidimo poseljno pri nežlahtni in taki živali, ki se je v mladosti zanemarjala ali slabo redila. Nobena kost pa se sama za se pregibati ne more, ampak le s pomočjo mišic, kterih je vse polno v živalskem telesu. Dvoje mišic pa je posebno važnih: „pre-gibnica", ktera skupaj vleče, in „raztezalnica", ktera ude razteza. S pomočjo teh dveh mišic se udje pregibljejo, ker prva skupaj stiska, druga razteza. Ako se pa obe mišici naenkrat skupaj stisnete, tedaj občuti žival na dotičnem udu bolečino ali kakor pravimo krč. Mišice — ali meso — sestavljene so iz neštevil-nih, zelò drobnih nitek ali kitic , po kterih se tekočina pretaka. Posamezni zvezki so zaviti v mastno kožo, kar obvaruje, da se mišice ne drgnejo ena ob drugo, ter pospešuje gibčnost. Ako so nitke rahle in s sokom napolnjene, ter je tolsta vmesna lega zelò obširna in raztegnjena, tedaj so take mišice slabe. Taka žival ni kaj prida za težavno delo, toda njeno meso je toliko okus-niše in boljše. Večina mišic ravna se po volji živali, le nektere žlahtniše mišice znotranjih delov, od kterih smo na drugem kraji govorili, se pregibljejo samovoljno. Vse telo je prepreženo s čutnicami, ktere se v,možganih združujejo. Učeni jih štejejo 12 parov. Od možganov teče hrbtni mozeg, kakor močno deblo skozi hrlitanec, ter se končuje v ueštevilne, čedalje tanjše razširjene čutnic« po raznih potih , celo do najmanjših delov telesa. Te po vsem telesu razširjene čutuice uapolnuje belkasta, možganom enaka gmota, ter dela, da žival po vsem telesu občuti. 28. Upodobovanje. Konečuo hočemo še kratko spregovoriti o upodobo vanj i. Ako se iz črne krvi nove, primerne snovi na dotičuih delih narejajo, da rastejo ali v taki meri ostanejo , imenujemo to upodobovanje. Več in boljše krvi prihaja h kakemu delu, popolniši in dostojniši je z živežem preskrbljen ter popolnejši bo dotični ud svoje delo opravljal. Ako preneha krvni pritek, tedaj ud otrpne ali odmrje. V mladosti prestopi upodobovanje navadno mero, iztega izvira rast, dasiravno ne rastejo vsi udi ob enem. Ako se pa še več živeža podaja, kot ga je za rast in ohranjenje potrebno, tedaj se žival debeli, ako pa manj, takrat pa medli. Zgubljeni telesni deli se na novo narede, n. pr. rogovje (kopito, parklji, lasje, gornja koža), piskričasta tkanina. Tekoče snovi, n. pr. krv, vodenčasta tekočina se večkrat in hitro naredé. Na tacih delih, kjer je zmanjkalo snovi, narede se za upodobovanje nove posodice, ktere donašajo več krvi kakor sicer, ker se za napravo tudi več krvi potrebuje, n. pr. pri gonjenji ali bnkanji, pri nosečnosti itd. 29. Dobe živalskega življenja. Troje dob živalskega življenj a razločujemo: Prva doba se imenuje razvijalna ali razmotalna. Začenja se z rojstvom, ter konča z dokončanem dobivanjem zob. V tej dobi navadno žival neha rasti na visoko, toda na široko ne. Srednja doba zove se doba popolnosti. V tej dol)i doseže žival vsestransko na svojem telesu najvišo stopinjo in ravnotežje v vsem. Zato jej tudi zunanje nezgode v tej dobi manj škodujejo. V tretji ali zadnji dobi pa zapazimo, da telesne moči že pešajo in zmanjkujejo. Tudi odmrli iu premakljivi deli se ne nadomestujejo veö ali pa vedno redkeje in slabeje. Pa tudi vsaka zunanja nezgoda ali nakljuöba je živali škodljiva, dokler slabost in bolezen — smrti — razvezovanja telesa s seboj ne pripelje. 30. Smrt. Toda le redko kedaj včakajo naše domače živali ta-cega konca, večina jih pred časom zavoljo slabega ravnanja pogine, ali jih pa iz gospodarstvenih vzrokov porabimo. Po smrti se nekteri de [i več minut celo ure Se gibljejo ali skupaj stiskajo. Kmalo po smrti, najprej 10 minut in najzadnje 7 m-, pokaže se mrtvaška odrevenelost, gibljivi udi namreč se stegnejo ter postanejo negibljivi, mišice postanejo trde in nategnjene. Odrevenelost ali otrpnjenost se razširja od vrata in prednjih okraj ov telesa proti zadej. V živalskem telesu se kakor tudi v rastlinah snovi razvezujejo. Zato se precej po smrti živalske snovi kemično razdelé, ter se vse snovi, ktere so se prej iz zemlje ali zraka za vzdrževanje telesa rabile, zemlji in zraku nazaj vrnejo. 31. Razpadanje živalskega telesa. Pri trohnenji živalskega telesa izhlapi najprej voda, ktera je neobiodno potrebna za razvezovanje, kajti raz-vezovanje se ne da misliti, ako odtegnemo telesu vodo. Gnjilec izhlapi v podobi amonijaka; v podobi gazov (plinov) tudi izhlapijo vodenec, ogelnokislina, žveplokislina, ogelc in fosforna kislina. Naposled ostane le še prstena, črnkasta snov, prstenina ali črna zemlja, ktera je name-šana s kislobo, rudninami, zemljami in lugastimi soli. Prstenina služi potem rastlinam za živež s tem, da posreduje privzetje ogelnokisline, amonijaka in vodenca, ktere tvarine služijo rastlinam v živež. Prstenina ima veliko navlečno moč za imenovane gaze in vodo, in sicer tako, da, kedar rastline snovi povžijejo, ona zopet nove na se vleöe. — Tako razpaile živalsko telo v [irvotue svoje suovi ili smrt živali je prolioil v drug naöiii življeuja. II. Ocldeleli. Hrana živalska in njena vrednost. Vsak živiiiorejeL- gotovo živino redi, da Iii mu dala olnluo mleka, masla, sira, masti, mesa, volue itd., da bi mu pri delu pomagala, da bi mu uaredila dovolj potrebnega gnoja, da bi jo dobro prodal, itd. Ker pa navadno sleherni živinorejec pri živinoreji skii.ša več navedenih namenov doseči, stane ga gnoj toliko manj , tem obilniši je pri tem cb-iige namene dosegel. Skužnje pa javno pričajo, da nobenega teh namenov živinorejec ue bode dosegel, ako ne liode živine prav iii modro redil, ako ui reja živini primerna, živina pa reji. V prvem oddelku smo spoznali, da le zdrava krv zamore živalske organe rediti. Zdravo krv pa dobiva žival iz redilne hrane, ktera se v želodcu prav prekuha, v zdravi vodi raztopi, ter jo potem črevne pijavčice po-srčejo in v podobi soka v krv pošiljajo. Omenili smo že, da obstoji žival iz enacih kemijskih prvin kot človek, tedaj tudi iz gnjilca; te prvine moramo tedaj v hrani živali podajati. Navadna hrana ima gnjilca zelò malo v sebi, in zato je mora žival veliko povžiti, da se prav redf. Kajti rastlinska trupla celo nič gnjilca v sebi nimajo, vendar pa so nekoliko redilna, ker potrebuje živina tudi druzih kemijskih prvin za živež; rastlinski sok pa je gnjilčen, kterega rastline prihranju-jejo v rejo svojega lastnega sadiu sad rastlinski je tedaj vselej tue i iz gnjilca, in zato žival najbolj redi. Djanske poskušnje so pokazale, da potrebuje sleherna žival vsaki dan določno mero hrane, da žival ali njeno truplo ostane pri pravem obstanku, brez da bi primerni prostor presegla. Vsaj vemo že iz prejSnjega oddelka, da obrača žival to vzdrževalno hrano za napravo telesne gorkote', iu da nadomesti vse dele, ktere vsaki dau , da vsaki trenutek pofablja. Znano nam je že tudi, da, kolikor veči in popolniši so sopila pri živali, toliko več krvi se potem v posamezne telesne dele spraznuje, kar donaša več masti in mesa. Zato pa tudi veljä sploh žival s širokimi in globokimi prsi za posebno spretno, ona povžito hrano najbolje splaeuje. Toda, ako podajamo živali edino le vzdrževalno hrano, tedaj ne more ona od nje nie porabiti za napravo mesa, mleka itd. Ako bi pa še od nje zahtevali, da bi nam delala, tedaj mora shujšati in oslabeti ; kajti ona ne more porabljene organičue dele z drugimi nadomestiti, in tako le meso iz nje mol-zeš, ter ti dela se zguljo na mesu in telesu. Za napravo mesa, mleka, volne itil. porabi žival tisti živež, kterijej od vzdrževalne hrane ostaja. Temu živežu pravimo tudi, da ga lože razločimo od unega, užitui, stroškini ali pridelovalni živež. Kdor tedaj podaja svoji živini izključljivo vzdrževalno hrano — izvzemši edino nedelalno živino — in zraven tega pa še kaki dobiček od nje pričakuje — ra-zun malo slabega gnoja — ta se zelò moti. Tak gospodar ima prej škodo nego doljiček. V hrani namreč podaja živali neki kapital, pričakovaje s kapitalom vred tudi obresti — mleko , mast, meso itd. — pa navadno vse zgubi, še hrana se mu ne splača. Zato se tudi po vsej pravici imenuje tako krmenje lahkomiselna zaprav-Ijivost. Ako bi naši gospodarji vedeli, koliko miljonov gold, po svoji nevednosti in svojeglavnosti čez leto in dau brezskrbno od sebe pomečejo, gotovo bi vse drugače ravnali ! Kmetijski kemikarji raznih dežel so se veliko trudili, da bi tečnost in vrednost rastlin izvedeli, kajti veliko je na tem ležeče, da se na tanjko ve, koliko zdä ena, koliko druga hrana, ali koliko je vredna. Kajti nikakor ni mogoče , da bi bila vsa hrana , ktero kmetovalec čez leto pridela, enako redilna in bila enake vrednosti : vsaj je že vsakemu kmetovalcu po skušnji znano,, da je me(i pičo in pičo velik razloček, t. j., da ne izdž vsake baže klaja pri živinski reji toliko, kolikor druga. tekue; vsaj to od vremena iu öasa tudi veliko odvisi. Pa se tudi ne sme prezirati, da gre drugače rediti živino za mesnico, drugače molzno, drugače delalno , in zopet drugače nno, ki je za priredbo. Vseh tacih in enacih razločkov naj živinorejec nikar lahkomiselno ne prezira, ampak naj skrbi, da se temeljito in odločno sèznani z bistvenostjo in vrednostjo pridelane krme; potem naj jo modro na posamezne glave razdeli, da jo tako na najviše obresti naloži, da mu največ koristi donaša. Da živini ki-ma bolj ali manj tekne, odvisno je tudi od njene naprave, dobrote in prebavljivosti. Pa tudi vsaka klaja vsaki živini ne koristi enako; kajti korist klaje tudi zelò odvisi od različne starosti, plemena, rabe živine itd. Kajti to more biti že slehernemu živinorejcu znano, da ena krma služi bolj za napravo mleka, druga za napravo mesa itd. Eazvidno je tedaj, kako neobhodno je potrebno, da živinorejec dobro poznà bistvene in obstojne dele onih rastlin, ktere prideljuje, da vé zemlji podajati one gnojne snovi, po kterih najvspešniše rastejo. Pri vsem tem pa bo živinorejec izbiral najtečnišo, in poleg tega tudi tako hrano , ktera mu po najniži ceni največi dobiček donaša. Ker smo se v prvem oddelku sèzuanili z anatomijo živalskega telesa , hočemo še tukaj malo spregovoriti o snovih, ktere pomagajo one dele ali organe vpodobovati. Za napravo kosti v živalskem telesu imajo velik vpljiv nezgorljivi ali rudninski deli, kakor so fosforna kisKna n apno. Te dele naj živalim (mladim več) podajamo vsaki dan med drugo klajo. Žitna zrnja in njih snovi, otrobi, moka, oljnate prešje itd. so tudi bogate fosforne kisline, in za napravo kosti tedaj posebno spretne. Ker sta fosfor in apno vedna spremljevalca iz gnjilca obstoječih živalskih tvarin, zato ju ne sme nikdar manjkati v krmi. Tudi kali, sol in železo kot bistveni deli krvi in prebavnega soka naj se živalim v krmi podajajajo. Kar «stane od teh rudninskih delov v živalskem telesu, izprazni jih žival med izmečki. V podobi gnoja pa potem ravno ti izmečki pomagajo gospodarju, zemlji oue iz zraka nenadomestljive rudninske dele pridelati, ktere so vsled setve — ktere dajejo živalsko krmo — jim bile odzvete. Gorljive zeliSöine snovi ali kisleca navzeti rastlinski deli pospešujejo po večem napravo krvi, — kisleca proste pospešujejo teönost krme. Potrebno je tedaj , da podajamo v hrani živalim obe prvini, da hrana kaj koristi, ter se kosti, mesó, mleko itd. napravljati zamore. Vsa hrana pa mora biti po svojih skladnih delih želodcu lehko prebavljiva, ako jej tudi vso vodo odvzamemo, ali da ona ne preseže pripravne mere. Navadno potrebuje žival za svoje življenje 4krat več vode, kot suhih skladnih delov, kajti voda ne pospešuje le razkrojevauja hrane, ampak služi tudi za čiščenje in tanšanje krvi (krv ima 90 odstotkov vode), ktera potem porabljene snovi, s kislecom na vzete po scav-nici iz telesa odpeljuje. Mast, ktera je v živalskem telesu v posebnih iz mezdiic uarejenih mešičkih ali zaključkih, zgotavlja re-dilni gnjilec, razvezuje telesno gorkoto in ohrani zabelj življenja; zato naj se v hrani v primerni meri podaja, ako žival ni že od natore čeznavadno debela. — Dobra senožetna mrva, prijemki ali otrobi in kravje mleko ob-stojé iz 3—4 odstotkov , divji sladki koren, zelene ali frišne rastline, razne slame obstoje iz 72—2 odstotkov masti, v koruzi je je 6—7 in v oljnati prešji 8—12 celo do 50 odstotkov. Taka hrana pa naj se podaja vedno z ozirom na starost živine (mlada in pitavna potrebuje je več) in na namen , zavoljo kterega se krmi. Ker pa naravne zeliščine kisline pripomorejo, da živiua ložej hrano prebavlja in pospešujejo, da se mast iu redilni sok odločuje, vendar pa dos'tiki-at prebavljivost pokaže in oslabé, ter drisko itd. napravijo, ako se prava mera prestopi; zato uaj v tem gospodar posebno modro in pre-vdarno ravnà. Tudi mSčec, klej in sladkor, se ve, da v različni meri in podobi, so v rastlinah. Imenovane snovi spremene se s pomočjo sliu iu clnizih prebavnih sokov v želodcu v sladlcoruo rediliio snov, ktera preide leliko v krv, ter potem dihanje, napravo telesne gorkote in odločitev mleka pospešuje. — Da se mleko bogato odloči, so tedaj posebno pripravne in velike vrednosti rastline z izdehuiem sladčicem, kakor je zeleua koruza, zelena rž itd. V takih in mladih rastlinah je tenka snov, pa tudi močec. K živalski hrani prištevamo tudi manj prebavljivo, toda za nasitbo zelò važno lesno liko (stara rastlinska piskrična snov), kamor vvrstujemo vsa pusta jedila in one suhe redilne snovi, ktere imajo sila dosti vlakneca, pa primeroma malo pravih rediluih snov. — Ako hrana želodec preveč napolni, ali ako je premalo v želodec pride, tedaj je želodec ne more v kepe predelati, se tudi ne namoči z želodčinim sokom, in zato je žival ne more prebaviti, ter pride zopet taka od nje. To veljii tudi od vse presuhe in premokre hrane. V dobrem senožetnem senu podajamo živali vse navedene potre)>ue bistvene rastlinine snovi, kakor pravilno mero masti, kisleca bogate in kisleca proste snovi, suho snov, lesno liko in drugo. Kajti vrednost in prednost sena odločijo le te snovi. Mogoče je, iz različnih rastlin (dasiravno so ene veče, druge manj e senene vrednosti) sestaviti primerno hrano, ktera živino enako redi kakor dobro seno , pa živinorejca dokaj ceneje stane. Vemo pa iz vsakdanje skušnje , da ni mogoče, pa da tudi ni gospodarstveno , žival izključljivo s senom krmiti. Vsaj pride čas , da mora gospodar svojo žival krmiti s tečno in močno (kisleca navzeto) hrano , n. pr. pri težavnem delu , pitanji in mlado še nedorastlo ; so pa tudi okoliščine, da se lehko od tega pravila odstopi, in da zadostuje bolj lehka in slabeja hrana, n. pr. ako žival težko ali celo nič ne dela. V jn-vi priliki mora biti tedaj hrana kisleca bogateja, v drugi pa slabeja od dobrega sena. Da pa zamore živinorejec živalsko hrano modro pomešati, zato je potrebno, da temeljito ume prednost in vrednost razne živalske hrane prav presoditi. Nataujko določiti, koh'ico mero braue naj se živalim na clan podaja, naj se živinorejec ravna po velikosti in teži živali; to se pa naj lože in najuatanjčnejše po živalski tehtnici (vagi) izve. Zato naj bi take tehtnice v nobeni vasi no manjkale, kjer se živina ninno redi, kajti po tej tehtnici vsaki gospodar leliko nataujko izve , ali je žival med tem na životu pridobila ali izgubila, tedaj koliko je koristila hrana. Dol)ijo se tako tehtuice v Ljubljani pri kmetijski družbi, pa tudi uaDuaaji pri L. Bu-ganyi & Comp. Tehtnica, ki vzdigne 15 centov, velja 150 gld. do 20 centov pa 170 gld. Župani, in vi srenj-ski možje, zdramite se! Navadno se rajta, da potrebuje dorastlo živinče svoje žive teže suhe snovi kot uzdrževaluo hrano, ter da se kma'o veö, kmalo manj uzdrževalue in u/.itue hrane (-/70 žive teže suhe snovi) podaja v dobrem senu ali se senene vrednosti koristno pokrmi. Kdor tedaj podaja svoji kravi uzdrževaluo in užitno hrano v dobri krmi, mora jej tedaj polagati suhe snovi pri srednji meri V.jg žive teže, na 100 funt. žive teže 272 funta suhe snovi ali 3 funte sena in na 1000 funt. žive teže 25 funt. suhe snovi, ali 30 funt. sena, kteri oljstoji navadno še iz 15 odstotkov vode. Na V70 ^'ive teže pride tedaj živali uzdrževalue hrane pri 100 funt. l^/^^, pri 1000 funt. 13 funtov suhe snovi polagati, ktera pa sme biti manje vrednosti od srednjega sena. Kot uzdrž( vaino hrano potrebuje tedaj žival suhe snovi senene vrednosti Vco—Vto svoje žive teže, ali suhe snovi, ktera je ravno take vrednosti in tolike mere kakor dobro seno. — Toda žival, ktera dobiva le uzdrževaluo hrano, ne more še uikakoršnega dobička donašati, ampak še le potem, ako jej podajamo ravno toliko ('/„„—-Vto) užitne hrane, nam ona hrano s dobičkom izplača. Omenili smo že, da ni gospodarstveno, svojo žival izključljivo z mrvo krmiti iz raznih razlogov, in da je dobro vedeti .sestavo raznih rastlin, pri kteri se tudi sla ■ beje in manj vredne rastline dražji in boljši splačajo, pa ravno tako rede, toda dosti ceneje stanejo. Tako sestavo iz raznih rastlin , ktera je prerajtana na 1000 fimfcov žive teže, in ktero ini priobčimo v šestem oddelku sestavil je dr. Emil Wolff. Sto funtov seua ima tedaj vode in Sö'/io fuut. suhe snovi, ktera pa je zopet sè=, grašice(deb. zml.). 9. 10. 9 funtov sena, 6 funtov otave, 6 „ pšeničnih plev 3 „ suhe metelke, 10 „ ječmenovice, 16 „ ovsene slame, 272 „ boba (deb. zmlet.). 2 „ ogrščinih pogač. 11. 12. 9 funtov suhe turške detelje, 8 funtov otave, 17 „ ovsene slame, 4 „ suhe detelje, V2 ,, bobove moke, 13 „ jeömenovice. Va „ ogrščinih pogač. 2 „ jefimena — ovsa (debelo zmletega.) 13. 14. 8 funtov suhe metelke, 5 funtov sena, 5 „ pšeničnih plev, 7 „ grahove slame, 10 „ ovsene slame, 9 „ ječmenovice, 30 „ pese. 65 „ krompirjevih pom. 15. 16. 10 funtov ržene slame, 10 funtov ječmenovice, 12 „ sena, 5 ,, grahove slame, 8 „ krompirja, 20 „ repnine, 2 „ grašice (deb. zml.) 3 „ ogrščinih pogač. 8 funtov snhe detelje, 14 , ovsene slame, 11 ,, repuiue, 1 ., ogrščiuih pogač. 10 funtov pšeuične slame, 7 ,, suhe detelje, 5 ,, sena 25 , pese 1 ., ržene moke. 19. 10 funtov ržene slame, 9 ,, suhe detelje, 22 krompirja. 21. 9 funtov suhe detelje, 12 „ ovsene slame, 17 , perja. 23. 10 funtov pšenične slame, 10 „ sena, 17 ,, pese, 12 ,, pi vinih tropinj. 20. 13 funtov ovsene slame, 12 „ sena, 2 ogržčiuih pogač. 22. 8 funtov ovsene slame, 8 ,, sena, 8 ., pšeničnih plev, 50 ,, krompirjevih pom. 24. 14 funtov ovsene slame, 7 ., grahove slame, 10 ., pese, 3^2 sladovega semena. III. VztlržeTalni žiTcli polnoletnih volov pri r,cl<* te-j^avuciii (telil. Primerje gnjilca navzetih (2,8 funt.) in gnjilca prostih (12,4 funt.) redilnih snovi je, kakor 1 : 4,5. 25. 26. 10 funtov suhe detelje, 15 funtov sena, 15 „ ovsene slame, 8 ,, suhe detelje. 25 „ pese, 6 ,, ovsene slame, 3 „ grasice (deb. zml.) 3 ,, pšeničnih prijemk. 12 funt. suhe inetelke, 5 ,, grahove slame, 10 „ ogršeice (del), zml.), 40 ,, pese. 29. 14 funtov sena, 7 „ suhe detelje, 9 ,, ovsene slame, 2 „ ogr.š0ine pogaöe. 12 funtov sena, 12 „ ječmenovice, 4 „ suhe detelje, 4 ., bobove moke, debelo zmlete. 30. 10 funtov otave, 12 „ jeömenovice, 3 „ suhe detelje, 20 ., pese, 2 ogrščine pogaöe. IV. Zimska klaja 7,a iiilekarice. Primerje gnjilca navzetih (2,5 funt.) in gnjilca prostih (12,5 funt.) redilnih snovi je 1 : 5. 31. 32. 10 funtov 15 „ 12 V L „ 15 funtov 9 ,. •30 - 6 funtov sena, 12 funtov sena, grahovice, 11 „ jeömenovice, krompirja, 15 „ krompirja, graì5ice, (deb. zml.) 3 ., ogrščinih pogač. 8 10 16 IV2 33. sena, jeömenovice, pese, ogr.š0inih pogač. 35. sena, suhe detelje, ovsene slame, krompirja, ogrščinih pog. 34. 8 funtov sena, 8 ,, suhe detelje, 8 „ ovsene slame, 13 ., krompirja, 2 „ pšeničnih prijemk. 36. 15 funtov sena, 3 „ suhe detelje, 9 ., pšeničnih plev, 10 „ krompirja, 1 ,, ogrščinih pogač. 12 funtov sena, 8 ,, grabovice, 5 „ pšeuifiuih plev, 20 „ pese, 2 „ ogrščiuih pogač. 39. 6 funtov sena, 6 „ metelke, 11 ,, ovsene slame, 35 „ pese, 2^2 grašice, zmlete. 41. 10 funtov suhe detelje, 10 „ ječmeuovice, 25 „ prnine 3 „ pšeničnih plev. 9 funtov sena 6 ., grahovih plev, 10 „ ovsene slame, 15 ,, pese. 3 ,, moke — bobove. 40. 12 funtov suhe detelje, ' 6 „ pšeničnih plev, 6 ,, ovsenica, 20 „ krompirja, 7.1 rženih prijomkov. 42. 5 funtov suhe detelje, *8 ,, ovseniee, 6 ,, pšeničnih plev, 28 ,, prnine, 3 ,, ogrščinih pogač. 43. 10 funtov sena, 5 „ suhe detelje, 9 „ ovseniee, 15 ,, prnine, 2 ,, ogrščinih pogač. 45. 13 funtov ovseniee, 9 „ otave, 5 „ suhe detelje, 80 „ krompirjevih pom. 47. 10 funtov sena, 8 „ pšeničnih plev, 44. 12 funtov sena, 6 ,, otave, 9 ,, pšeničnih plev, 10 ., pruine, 1 ,. ogrščinih pogač. 46. 5 funtov ovseniee, 5 ,, suhe detelje, 8 ,. ogrščice zmlete, 10 „ sena, 60 „ krompirjevih pom. 48. 10 funtov sena. 8 „ ječmenovice, ■ 50 funtov kromp. pom. 27o „ rži deb. zml. 40. 12 funtov sena. 8 ,, ovsenice. 20 .. pese. 10 ,, tropinj, piv. Ó1. 11 funtov suhe detelje, 4 „ otave, 6 pšeničue slame. 20 ,, pruine 3 repne gošče. 53. 10 funtov sena, 9 „ turške detelje, 8 ,, i)šeničnih plev, 3 „ ovsenice, 2 ,, repne gošče, 28 fuutov pese, 20 „ tropiuj. 50. 5 fuutov sena. 12 ,, ovsenice, 30 .. pese. 3 ,. sladovega semena. 8 funtov sena, 8 bobovice, 8 ovsenice, 10 krompirja, 273 ,, repne gošče, melase 54. 9 funtov suhe metelke, • 7 ,, ovsenice, 6 ,. pšeničuih plev, 40 ,, pese, 3 „ ržene moke, deb. zm. Y. ITraiin za iiilckariec pri dcloiiia frigni ali KcU^iii lu-iiiitl>i, oziraje na iiavetlono priiiierje rediliiih snor pod štev. IV. 55. 25 funtov mlade trave, 12 sena, 5 ,, pšeničuih plev, 5 ,, ovsenice, V I, ,, ogrščinih pog. 57. 25 funtov zelene detelje, 12 ,. sena, Uinui živinorejec. 56. 15 funtov mlade zelene det. 12 ,. sena, 11 ,. ovsenice, 20 ,, pese. 2 ,, ogrščinih pog. 58. 50 funtov zelene detelje, 6 ,, sena, 6 20 fuutov ovsenice, 18 ,, pese, 1 ,, ogrščinih pog. 59. 50 funtov frišue detelje, 60 „ „ koruze. 8 „ ječmeuovice. 13 funtov ovsenice, 15 ,, pese. 60. 35 funtov frišne metelke 80 „ koruze. 7 „ ovsenice. VI. Prestop od slabeje zlm^üke k bogatejl zeleni a frii^ui hrami za iiilekarice. 61. 62. 15 funtov sena, 20 funtov detelje. 9 „ ječmenovice, 67. . ječmenovice 30 „ pese. 15 „ sena, 2'/2 ogrščinih pog. 20 pese. IV2 » ogrščinih pog. 63. 64. 40 funtov frišne detelje, 6 „ ječmenovice, 12 ,, sena, 15 „ pese, 1 ,, ogrščinih pog. 65. 80 funtov frišne detelje, 5 „ ječmeuovice, 6 „ sena. 60 funtov frišne detelje, 5 „ ječmenovice, 10 „ sena, 8 „ pese, Vi ,, ogrščinih pog. 66. 100 funtov frišne detelje, 6 „ ječmenovice. VII. Gnjilea bogate ja hrana za iiilekarice; če je primerje gnjilea navzetih (3 funte) in gnjilea pr^ stih (12 funtov) redilnih snov kakor 1 : 4. 67. 68. 12 funt. suhe detelje, 10 funtov suhe detelje, 10 ,, ovsenice, 10 „ ovsenice, 4 funt. ogršice deb. zini. 100 ,, kronip. pom. 69. 10 funt. suhe detelje, 9 „ ovseuice, 5 „ sena, 13 ,, pese, 20 „ trop. pivinih. 71. 12 funt. turške detelje, 10 ,, ječmenovice, 5 „ pšeuičnih plev, 20 „ pese, 2 „ joba, deb. ziul. 5 funtov ječmenovih plev, 30 „ pese, 3 ,, ogrščinih pog. 70. 10 funtov iiietelke, 6 „ jeömenovice, 3 „ pgeničuih plev, 34 ,, pruine, 2 „ orgrščiuih pog. 72. 9 funtov sena, 12 ,, grahovice, 5 „ grahovih plev, 15 ,, pese, 3 „ ogrščinih pog. VIII. Hrana za pitarne Tole in krave t priinerji gnjilea uavzetih (».3 funt.) in giijilca prostih (14.» funt) kakor 1 : i Da se žival pripravi za pravo pitanje, dà se jej z začetka malo več suhe detelje, ktero poteoi prej in poznej enaki deli zmletega zrnja nadomestijo, dokler se sledeče primerje ne pokaže : 73. 7 fuut. sena, 5 ,, pšeničae slame. 7 62 „ pese. 55 4 „ boba zmletega. 5 9 lanenega semena. 1 2V2 " rženih otrob. 3 75. 9 funt. sena, 5 „ ječmenovice. 74. 6 funt. sena, ovseuine, pese, ogrščinih pog. lanenega semena, ječmena, deb. zml. 76. 8 funt. sena, 7 ,, ovseuice, (!2 l'uut. pose, 4 „ bolla, delj. ziiil. 2 ,, laueiKwa seiiieua, .. ržeuih otrol». 10 fuut. otave. 4 20 20 IV. 2 ovsenice, kompirja. tropi uj, ])iv. ogršice. sladovega cvetja. 70. 3 flint, .sulle detelje, 48 „ praiue, a „ Ijobove moke, „ ogrsßiuega olja. 81. funt. otave, „ ječmenovice, „ pruiue, ,, ogrščinih pog. „ lauenega semena. 83. 8 funt. ovsenico, 1(X) ,. kromp. pom. 25 „ tropinj, piv. 1 „ ogrščinega sem. 7 „ ječmena, deb. zml. 8 2 42 5 1 ri5 funt. pe.sp, Ti „ ogršičnib pog. 1 4 2 3 lauenega .semena, 78. !• funt. .suhe detelje. 4 ,. p.šenifiiie slame. 2;') .. krompirja, repe. laufuega semena, gr.tha, deb. zml. 80. 5 funt. sena, 8 „ ovsenice, 125 „ krompirjevih pom. 2'/^ „ ogrščinih pogaC. 7 ,, koruze, deb. zml. 82. 10 fuut. suhe detelje, 30 ,, 3 .. 4 ., l)rnine, repne go.^čave, ogr.ščiuih pog. koruze, deb. zml. ogrščinega olja. 84. O funt. suhe detelje, ječmenovice. 70 2 3 9 pese, lauenega semena, grašice, deb. zml. ržene moke, deb. zml. < I. liCole2 —-- . .. 13. ., 10. „ 14. .. 7. ., 10. 21. .. 27. .. 18. ., 15. ■ lil. .. 12. ., 21. .. 26. .. l.nov. i23. .. 20. •J 24. 17. .. 2G. „ 31. „ 6. ., '28. .. 25. ;29. 22. 31. ., 5. jan. 11. „ 3. jul. 30. J. ' o. apr. 27. ., 5. febr. 10. .. 16. „ 8. .. 4.JUU. 8. 1. apr. 10. .. 15. .. 21. ., 13. „ 9. 13. 6. .. 15. „ 20. ,. 26. „ 18. „ 44. 18. 11. .. 20. .. 25. ., l;dec. 23. „ '19. „ 23. 16. „ 25. , 30. ,. 6. .. 28. „ 24. „ 28. ,21. 2. mar. 4. feb. 11. .. 2.avo-.'29. 3. maj' 2(1 .. T. „ 9. „ 16. ., 7. , 4. jul. 8. „ 1. maj 12. 14. „ 21. 12. ., ' 9. V ■13. 6. 17. „ 19. ,. 26. .. 17. „ 14. •f 18. 11. ,. 22. .. 24. .. 31. .. 22. 19. 23. 16. „ 27. „ l.mar 5. jau. 27. !! 24. 28. .. 121. 1. apr. 6. 10. ,. 1. spt. 29. 2. juu.'26. , 6. .. 11. ., 15. .. 6. .. 3. 7 5.jun. 11. .. 16. „ 20 ., 11. .. , 8. 12. 10. „ 16. .. 21. .. 25. .. 16. „ 13. „ '17. 15. 21. .. 26. ,. 30. .. 21. .. 18. 22 20. 26. .. 81. .. 4. feb.|26. „ 23. 27^ 25. „ 1. maja 5. apr. 0. 1. okt.l28. M 2. jul. 30. „ C). .. 10. .. 14. .! 6. .. 9. spt. 1 31. 11. .. 15. ,. 1 19. ,. 1 11. .. 7. 12. •• 1 5. jul. Začetek Konec iiosečosti ali dau storitve pri r3 — '3 Ä —-t- lO S 00 (M 1 o ___ a 3 XI ""S ctì lO O ^ > O a'3 VD ^ S 1 ^^ -d co -i-3 d o S dau iu mesec 16. maja 20. apr. 24. feb. 16. okt.'l2. spt. 17. jul. 10. jul. 21. ,, 25. ., 1. mar 21. „ 17. ., 22. „ 15. „ 26. ., 30. .. 6. ., 26. .. :22 1 '27. .. 20. 31. 5. maj 11. 31. 27. ,. l.avg. 25. „ 5. juii. 10. .. 16. ., 5. nov 2. okt. 'i. ., 30. „ 10. .. 15. ., 21. ., 10. .. 7. ., 11. 4. avg. 15. .. 20. .. 26. ., 15. „ 12. .. 16. ,. 9. „ 20. 25. „ 31. .. 20. ,. 17. .. 21. ,. 14. „ 25. ., 30. .. 5. apr. 25. .. 22. 2(). .. 19. .. 30. .. 4.juii.il0. .. 30. .. 27 w 1. „ 31. 24. .. 3. jul. u 15. . 5. dee. l.aov. 5. spt. 29. .. 10. 14. ■■ 20. ,. 10. ,. 6. 10. 3. sept 15. .. 19. „ 25. , 15. ,. 11. ., 15. ., 8. „ 20. „ 24. .. 30. ,, 20. ., 16. ,. 2(1 „ 13. ,, 25. .. 29. „ 5. maj 25. 21. ,. 25. ,. 18. „ 30. ,. 4. jul. 10. ,. 30. ., 26. „ 30. „ 23. „ 4. avg. 9. 15. .. 4. jan. 9 1. dee. 5. okt. 28. .. 9. „ 14. .. 20. 6. ,. 10. „ 3. okt. 14. .. 19. .. 25. „ 14. ., 11. 15. ., 8. 19. .. 24. ., 30. 19. 16. ., 20. .. 13. 24. ., 29. , 4.juu. 9. „ 24. 21. .. 25. „ 18. .. 29. .. 3. avg 29. 26. ., 30. 23. .. 3. spt. 8. .. 14. ,, 3. feij. 31. .. 4.U0V. 28. : 8. ., 13. ., 19. .. 8. „ 5. jan. 9. 2.Ü0V. 13. 18. .. 24. „ 13. 10. ., 14. :. 7. 18. .. 23. .. 29. „ 18. ., 15. .. 19. ,. 12. ,. 23. „ 28. ., 4. jul. 23. ,. 20. .. 24. ,. 17. .. 28. .. 2.sept 9. ,. 28. ., 25. ., 29. 22. „ 3. okt. ,. 14. ,. 5. mar 30. ., 4. dee. 27. „ 8. .. 12. .. 19. .. 10. .. 4.febr 9 2. dee. 13. .. 17. , 24. .„ , 1 ,15. ,. 9 14. 7. .. Začetek (laa in mesec Kouec iiu.sečosti ali daii storitve pri ^ '3 K 'M n - So !-. GO 1 o _ a g S o >o ~ t- (M al m O 1 "rt '3 >o iS 1 18. okt. 22. spt. 29. jiiL 20. mre [14. feb. 19. dee. 12. dee. 23. „ 27. ., S.avg. 25. „ 19. .. ,24. „ 17. „ 28. „ 2. okt. 8. „ 3U. ,, 24. „ 29. „ 22. , 2. iiov. 7. ., 13. .. 4. apr. l.mrc , 3.jaii. 27. „ 7. 12. „ 18. 9. .. 6. ., 8. ,„ l.jau. 12. „ 17. 23. 14. ,, 11. „ i 13. „ 6. ,, 17. „ 22. 28. 19. „ 16. ,. 18. „ 11. „ 22. 27. ., 2. spt. 24. .. 21. ., 23. 16. 27. „ I.IIOV. 7. ,. 29. 26. ., 28. „ 21. „ 2. elee. 6. „ 12. .. 4. maj 31. „ 2. feb. 26. „ 7. ,, 11. 17. .. 9. 5. apr. rj 7- „ 31. : 12. ., 16. ;. 22. ., 14. .. 10. „ 12. „ 5. feb. 17. 21. 27. ., 19. . 15. .. 17. „ 10. , 22. .. 26. . 2. okt. 24. , 20. . 92 15. „ 27. „ 1. dee. 7. 29. 25. 27. „ 20. „ 31. „ 5. ,. 12. 2. jim. 30. .. 3.mre!24. „ madod tiSas^v dCLl dTIZO] -oz Ul 0l'[UI0-/! ooinaiiidJ!! onus -i^l onol'idaAz -i___ ÜIIOJ^IÜI afizoitóuni vudi! 9n!]si5[ aiijojsoj Aaijaz ■ESA Tj^qax ri ic. i- iq o ic ce o o ce lO^i;: -m o co t- r: t- :m in T-. ce 5 2 S H :; S g §! S g ä - " -- ^ J«! 1—IT-HCMT-■ t^rHiHi-H liiP ^ " šiliiiii; ^ '-0 C-. --i -JD in co ir; o allMIll cc co in co ic m -J CT. -yj ic C X' TI ^ co -K ,CO —"-f 'M i-1-0-1 ^ ^ OT CO ^ -M --S — ■rl^ ^ CO C; ^ lO r^ t--f- 'J -M CO ^ — O J-l I- -M CO VC CO liO T-l s& co in "Ii" co -M uo co o -m in co -M in co in -m in ; in co ^ co rH t-H ■N ■M X o-i O -- CO -f -f -i' -C m vn ^ x ^ L—T in co in I,'- r-t cn tM in in' o in co in ^ -r in ^ 1-1 co in r ~ ---- ~ ' "" CM J ~ li-' I—---ri— i.. ^ m in in in in in m w in 1- o' S ^ ? S S o S ^ in CM £ -f 5 '-C co co 00 in o s (Ti iri --C' — Ö th C co ® .2 ■ ■ C3 — - • S = . u o r^. s= O £ —; rä ^ It „ 2 3 o -3 'f o g 3 5-g H E.S H > V naslednjih klajnih snovih je v 100 funtih. Klaja, porezaua popolnoma v cvetji reililae snovi c3 Ü 4> -a •BE CP V3 5D PH > 1 S o a 03 m a a) I - a " a co TS SJ3 f U 11 t i Ol -4-3 g 5: Trava v popol. cvotji Seno...... Otava v ])opol. cvetji ' ., sulla .... Detelja (i-de^a) . . suha. bela . . . „ ,. suha Detelja bela (Trifol. hytirid.) 17 n n suha Detelja metelika . . ,, ,, suha ., turška . . Vseh sen srednja mera Ajda...... Ež....... Koruza (zelena) . . Slama od ozimne pšen. ,, ,, .. rži . „ jarega ječmena „ od ovsa . . . „ deteljnega sem. „ graha, grašice Pleve, ..... Oluščeni koruzni štok Zrnje od rži ... ^ „ pšenice . . ^ ječmena ,, „ ovsa ,. ^ ajde . r » toba „ „ graha „ ^ grašice „ „ tursi ce Otrobi rženi i;9,0i 31,0 Tfi.i) M,4 78.0 Ki.T 80,5 IG,7 8-2,0 16.7 74.0 lß,7 80.0 14,3 87,,'3 72.9 84;3 14,3 14,3 14,3 14,3 16,7 14,3 14,3 85,7 25.0 8r),7 22.0 83.3 i;),5 83,3 18,0 83,3 2(i.O 83,3 20,0 85,7 12,5 27.1 15,7 80.2 82,5 78.7 77,7 83,3 85,7 85,7 14,0 86.0 14,3' 85,7 14,4i 85,6 14.3| 85,7 14,3i 85,7 14,0 14,5 14,3 14.3 14.4 12.5 86,0 85.5 85,7 85,7 85.6 85.7 2.5 8,2 3.0 15.o' •M !l.5 45,7 3,7 8,6 13,4 29.91 3,5 14,9 3,3 15.3 4,5 14.4 3.2 9.5 1,5 8,0 .34,3 6,3 29,2 7.0 22.5 8,8 41.7| 5.1 3,3! 14,9 0.9 2.0 1,5 3,0 2,5 9.4 6.5 4,0 1.4 11.0 13,0 9.5 12,0 9,0 25,5 22.4 27.5 10,0 14.5 8,7 30.2 27,0 .32,7 28,2 20.3 35,2 32,0 44,0 69.2 67,6 66,6 60,9 59.6 45,5 52.3 49,2 68,0 53,5 0,7 2,0 0,8 2.4 0,8 3.2 0,8 3.5 0.6 3.3 0,7 2.5 0,6 2.6 0,5 0.9 0,5 1.5 1.3 1.4 2,0 2,0 1 2,0 1.4 2,0 1.5 2,5 6,0 2,5 2,0 2,5 2,5 T,O 3,5 17,5 49,5 15,9 55.2 12.3 43,3 11,5 49,2 9,6 44,5 11,5 2.5 12,0 51,2 6.6 18,2 9,6 32.0 28.5 35,7 40,7 29,7 41,7 36.0 45. 80.2 80.6 76.1 72,9 68,6 71,0 74,7 76.7 78,0 68.0 11.5 30,0 7.( 24.0 8,0 35,8 (5,0 25.6 6,6 30,5 12,5 1 40,0 1 6,5 28.7 4,41 7.3 5,0 48,0 54,0 43,0 37,5 48,0 40,(: 42.7 37.8 3,5 3,0 7,0 10,3 15,0 11,5 9,2 6,7 5,5 15,0 1:6 || 5,0|i 4,3U 4,81 2,33 2,23 2,28 2,30 1,91 1,91 0,92 1,50 1,85 4.39 3.40 4,52 9,67 1:15,10 18,00 10,90 15.28 2,16 5.41 8.00 31,50 6,29 5,20 7,08 5,08 6.62 1.78 8,13 1.79 6.80 3.69 Klaja, porezaua popolnoma v C vetji •p o a redilne snovi | , •S ® ^ "S ^ o d u bri ^ St a ti O o ee funti S ^ 3:':3 § — K- w g ci r:: "C ^ Ph bo Otrobi ijšouičui . Sladovi kiili . . Laneuo semo . . Ogrščine pogaße . Tropiuje, (pivine) Kravje mleko (frišiio) ■„ „ posneto Pinjenec..... Siratka..... Krompir..... Repa vodnica . . . Kavlja, (trifuntna) . Korenje (7» fnntno) Rdeča pesa „ „ ., perje . . Koséica ali iuzmorka (1—2 funtov) . . Topinambur (nahod) Želod (suh in oluščen) „ (frišen in neoluš.) Divji kostanj (oluščen in frišen .... Kisla mrva iz repinegu perja..... Kisla mrva iz koruznega perja . . . 13,1:8(3,9 8,0 92,0 12,3| 87,7 15,Oi 85,0 76,6, 2,3,4 87,0; 13,0 90,01 10,0 90,1 9,9 14,0! 50,1 94,6 5.4 75.0 25,0 91,5 8,5 87,0! 13,0 85,0, 15,0 88.01 12,0 90.5J 9,5 81,5, 18,5 80,0^ 20,0 20,0 80,0 56,0; 44,0 49,2: 50,8 73,2| 26,8 84,8| 15,2 23,0 20,5 28,3 44.7 55,0 33,5 4,9. 11,1 4.0 8,3 4,0; 5,4 3.4' 6,0 0,5' 4,5 2.0 21,0 0,8; 5,9 1,6' 9,3 1.5' 10,8 1.1 9,1 1,9 4,6 1,0; 15.4 2,0 15,6 5.0 68,8 2,0 36.5 3,0; 45,2 0,9' 8,6 0.71 9,1 3.81 64.0' 2,5! 67,7 37,0 9,0 1.6 3,6 0 6 1,0 0,5 0,3 0.1 o;i 0,2 0,9 0,5 0,1 1.3 4,3 2,8 2,5 0,7 1.3 75,5 61,8 16,0 12,3 9,4 9.4 5,0 23,0 6,7 10,9 12,3 10,2 6.5 17,8 17,5 7,2 15,8 6.2 73,8 38,5 48,2 9,5 9,8 1.1 1,0 1,1 1,7 0,9 1,3 3,57 1,94 68 1.18 2:27 2,10 1,35 1,76 9,00 1:10,50 7.38 5.81 7.13 8.27 2.42 16,4 1.3 17,6! 1.3 4,6 4,5 0,8 2,0 3,0 1:15,40 13.54 13.78 1:18.25 1:15,07 1: 9.55 1:13. O o o >-■ » o s o >s: a? S ^ o 05 O ^ % t U o Zl — >o 2 o aj § C s ^ a r^ OD 'S O Ö s: cž I I I I ' I i I I ' M M| C? w C- Cr uO 'T C C r U-: O ^ CO 'jj g -i 5Ì I : i I I ! M ! lili ■ i I I ' 1 I ' 1 I M i ^ o —. r; -M c; o o i- x -M c: ai — _ — rt — >-1 I I I i I I I i II I ' I 1 I ; I I I i M I I I II I M I I il CO - ^ CM ^^ « "rt - ^ a i I 1 1 1 1 I I I 1 i I 1 I M I I X o r; 1- 1- ir. X -a- ~ s o cc -M 7-1 i- X t- i- X X X t- .C 1- -T' X S^ a Tl.: 2 5 K s CL, s: o o cž • • S iZ C aj > £ B = C 'g ----£ 3' I i I 1 M I 1 r t. J i M I I I I m;:'- I i I 1 I I I M I I I M I -t' I M M Ti 1 I I i II I 'I I I ! ; I I I I i I I ! i .J IIJl -e I; o = = ? ^ 5 ^ ^ = H Š- - o o-s Seme ohranuje svojo vodilno kal slednjih rastlinah: v na- Seme ob-! Kali pri Dakalf, 1 ce Seme držuje i primerni mora biti-g ® f svojo ro- gorkoti in Zemljina 1- ® 0 -g m T3 dilno kal mokroti v gorkota let " dneh najmanj tednov Jaro žito . . 2-3 1 8 + 4"E. 16—20 Ozimno žito . 2—3 8 + 4»E. 40—50 Tiiršica (koruza) 4-5 8- + 7»R. 20—26 Proso ... 1—2 i 5 + 5«R. 13 16 Bob ... . 3—5 1 10 + 7 OR. 22—28 Grah .... 3—4 5 + 40R. 16 20 Leča . • . . 2—3 6 + 4«R. 15—18 Pesa (röna) 3 6 5 + 40R. 20—25 Korenje . . . 2—4 5 + 5°^ 20—22 Eepa . . . 2—4 6 + 4^. 12—15 Buča .... 2—3 7 + 10"R. 15 18 Detelja . . . 2—3 6 + 13 16 Lan .... 4 5 8 + 4^. 12—15 Konoplja . . i 3 1 2—4 + 4"R. 13 15 Trave . . . 3 4 : 10—20 + 50R. — Tobak . . . 10 14 20 + 7 OR. 12—20 Popravki: stran 57 -iTsta 10 od zgoraj namesto: malo smetane beri: malo kisle smetane. Stran 62 vrsta 19 od zgoraj namesto : bolni živi živini beri : bolni živini. Stran 64 vrsta ■C.flA. zgoraj namesto: ampak tudi tudi po beri: ampak tti'di pOj.) Vvod IìmìtmIO. Živalstvo. Prvi oddelek. 1. Živalsko telo 2. Zobje 3. Slina 4. Jezik. b. Požiralnik 6. Želodec . 7. Prenavljanje 8. Črevo 9. Vranica . 10. Jetra n. Žolč 12. Trebušna slinavka 13. Mleček . 14. Krv 15. Srce in krvni obtek 16. Mleko . 17. Dihanje . 18. Dušnik . 19. Pluča 20. Prsni koš 21. Živalski glas 22. Obisti 23. Koža 24. Potne žleze 25. Životna gorkota 26. Mast 27. Kosti, mišice. 28. Upodobovauje 29. Dobe živalskega življenja 30. Smrt 31. Eazpadanje živalkega telesa Drugi oddelek. Hrana živalska in njena vrednost / 3 4 5 5 5 6 6 8 9 9 10 10 11 12 12 12 14 14 16 16 16 17 18 18 19 19 20 20 22 22 23 28 1. 3. A rt, ö. 6. 7. 8. t). 10. 11. 12. 13. 14. 1. 2. Tretji Ü il ci o 1 o k. Reja iu oskrbovanje govdiino Zuameuja delire dojue krave dobrih voznih volov . Lastnosti živino za debolo rejo . liazna plemena ,le-li bolje velike ali manjše krave rediti Pravila, po kterih se govedska plemena zboljšajo Bik pri plemenitbi Telice..... Porod alj telitev Telo..... Mlekarica .... O molži .... O pitanji .... Četrti oddelek. Mlekarstvo .... Sirarstvo .... Peti oddelek. Domače zivinosdravilstvo. 1. Vpreženi živini rane ozdravljati 2. Maža, kadar konja komat odrgne 3. Uši pri goveji živini 4. Kadar žival napenja 5. Zoper bolezen v gobcu in na parkljih 6. Slajnica ali lizanje .... 7. Vrančni prisad ali vrančni metljaj 8. Garje ali srbeči lisaji 9. Devetogobnica ali goveja kuga . Ji) Zbirka zdravilnih 2»'ßdpisov zoper šivalslce bolezni..... Šesti oddelek. Pristavek raznih koristnih stvai Tečuost živežev ..... Dr. Emil Wolff-ov odmerek hrane za govedje Koledar nosečnosti pri živini . Pri srednji žetvi je na oralu rudninskih snov Koliko različnih snov je v 100 funtihi Koliko tehtajo različne rastlino ali semena Seme obdržuje svojo rodilno kal •azne 35 37 37 38 38 41 42 44 45 47 48 50 53 54 ce > m 0 Cl> m CÖ u 0 ^ o o oh « T-i S C v ■iž ^ i Ä I ^ o O Sh r=Ž SS s 1 o o lAii lllill H H It. i!!.li s NM ci t O n o •S -s i? i Ö 'S' I ci^ dU ti . (»•1/18 1- * . ■ =.» . vT
| |||