Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Vrstica 428:
{{prelom strani}}
===6. Je li bolje velike ali manjše krave rediti?===
 
Skušnje so dokazale, da, ako močna in pa slabejša žival v primeri k svoji teži enako živeža dobite, tedaj ga močnejša krava po mleku bolje izplača od svoje slabejše tovarišice.
 
Vendar pa dostikrat nekteri gospodarji trdé, ter se na skušnje opirajo in pravijo, da majhine krave ne le primeroma boljši, marveč da one tudi sploh boljši in obilniši molzejo.
 
Da utegne to dostikrat resnično biti, ne dá se tajiti, vendar pa ta skušnja ne more veljati za sploh resnično in merodajno. In kdor bi hotel to svojeglavno trditi, ta priča, da je slabo in krivo o tej stvari podučen. Le poslušajmo!
 
Vse krave, veče in manjše, v hlevu navadno enako krmimo, tako se tudi na paši navadno vse krave, veliko in majhine enako dolgo pasejo. V obeh prilikah so veče krave očitno na škodi, kajti, kar manjše krave živeža čez vzdrževalno pičo za mleko porabijo, to morajo veče krave obrniti za vzdrževanje svojega telesa in življenja, ker one primeroma več živeža potrebujejo od svojih manjših sester. Je li tedaj čudo, ako veče krave od svojih manjših sosedinj dostikrat slabši in manj molzejo. Vse drugače se pa ta skušnja pokaže, ako podajamo kravam potrebni živež primeren njih velikosti in teži. Verklin je vsled primerjajočih poslušenj našel, da za sedem centov spravi, kakor manjša živina.
 
Okels se s svojimi skušnjami tudi s temi vjema, pa še pristavlja, da manjša žival živež z mlekom slabši poplačuje kakor veča.
 
Vsled teh skušenj tedaj gospodar, kteri lehko več mlekaric preživlja, modro ravna, ako si omisli krave veče sorte, kajti po takih tudi mesarji bolj segajo, in jih dražje plačujejo. A tudi za vožnjo so boljše, ker so močnejše.
 
Nasproti se pa gospodarju, ki ima krme le za potrebo, svetuje, da si rajše omisli dvoje manjših krav, {{prelom strani}}kakor eno samo veliko. Ako redi gospodar namesto dvoje krav le eno samo véliko, tedaj je navadno hiša nekaj časa brez mleka; ima pa dvoje krav, si pa zamore že toliko vrediti, da vedno ena molze, in da hiša ni nikoli brez mleka. Pa ako je tudi slabša letina, ter se le malo slabe mrve pridela, lahko eno proda, pa še vedno še ena ostane. Ena mu tudi še ostane, ako mu bolezen drugo vzame. Zraven tega pa tudi krave v druščini rajše jedó, in čez zimo dvoje živinčet hlev bolje ogreje, kakor eno samo. Gospodar, kteri ima tedaj krme le za eno samo veliko kravo, naj si raje dvoje manjših omisli.
 
===7. Pravila, po kterih se govedska plemena zboljšajo.===
 
Goveja živina je velik kapital v deželi, zato si pa dandanes prizadevajo kmetovalci in vlade zboljšati govejo živino. Priča temu so premije in nakupovanje dobrih plemnih bikov. — V nekterih deželah (na Štajerskem) imajo celo postave za povzdigo živinoreje.
 
Ako pa se hoče živinoreja v resnici zboljšati, naj se živinorejec pred vsem po teh le pravilih ravna:
1. Živinorejec naj se najprej do dobrega sèznani z namenom, kterega hoče pri plemenenji doseči, in potem naj se za to stanovitno prizadeva in trudi. Pri vsacem opravilu ima sleherni človek, bodi si na materijalnem ali duševnem polji neki namen, kterega želi doseči. Vpraša se le, kako in na kak način bi ga najprej in najlože dosegel.
 
Zoper to se naši živinorejci navadno največ pregrešé, ker dostikrat krave k biku pripuščajo, brez da bi vedeli kaj hočejo, tedaj brez namena, rekli bi, brez glave. Kravo navadno k biku pripušča, ker se ravno poja, in gospodar želi teleta od krave, kobilo vodi k žebcu, da dobi žebeta, itd. Potem kar je priredil, v kratkem proda, ter se s tem zadovoli, ako dobi za tele 8–16 gld. ali za žebe 30–60 gld. Da bi se pa pri plemenenji gledalo na kaj boljšega ali mislilo na kaj imenitnišega, to {{prelom strani}}ni navada, ampak vse se še vedno kakor nekdaj dela tje v en dan, in reči moramo, da je zgolj primerljaj ali naključba, ako dobimo od krave ali kobile kaj boljega.
 
Živinorejec naj se tedaj sèznani z namenom, kterega želi pri plemenenji doseči. N. pr. ali hoče težke in močne, ali srednje vozne ali lepe in sloveče konje, pri govedi, hoče li imeti dobro mlekarico, ali vola dobrega za vožnjo ali za pitanje; pri prešičih naj pomisli, ali bode mladičke prodal, ali jih imel za dom, za meso in špeh; pri ovcah, ali bi rad pridelal volno, meso ali mast, ali oboje itd.
 
Kadar se je pa živinorejec tako do dobrega sèznanil z namenom, potem pa naj z vsemi pripomočki na to dela, da svoj namen popolnoma doseže, in naj od tega odstopi le pri sila važnih gospodarstvenih premenbah, ktere mu dosego njegovega namena popolnoma nemogoče storé.
 
2. Za pleme naj se vselej izbere skozi in skozi zdrava žival, in ktera si je po večem v popolnosti telesa enaka, ter da se posebno v tem odlikuje, kar se pričakuje od njenega zaroda. Kajti podedvajo se ne le prirojene napake, ampak tudi po večem zavoljo zanikerne izreje in napačnega krmenja nastale pregrehe.
 
3. Pri živalima, ki sta za pleme namenjena, ne sme biti v nobenem obziru prevelicega razločka, bodi si ali v zunanji podobi, ali kar je gledé njih hrane, podnebja itd. razločnega. Ni modro, plemeniti veliko žival z majhino, nižavsko pleme z hribskim, holandsko s podolskim itd.
 
4. Za pleme odločena žival si ne sme biti približnega rodú.
 
5. Plemenska živina in njeni mlajši naj se vedno namenu pristojno dovolj dobro in skrbno krmi in od mladosti vedno prav skrbno opravlja.
 
6. Prav je, ako nekteri gospodarji véliko na barvo, postavo rog itd. gledajo, vendar na to naj se le toliko gleda, kolikor se to vjema z znamenji, zavoljo kterih se žival plemeni. Vsaj je vse le na tem ležeče, da {{prelom strani}}žival namenu, ne pa imenu, barvi ali postavi rogov zadostuje.
 
===8. Bik pri plemenitvi.===
 
Kadar se bik izreja, naj se pri tem pred vsem drugim na to gleda, da je popolnoma zdrav in brez vsega pogreška. Potreba pa je tudi na to paziti, da je od tacih starišev, kteri so se v prednostnih odlikovali, ktere od njih mlajših zahtevamo.
 
Pred 1½ letom naj se bik le prav redko pripušča, in še le po dovršenem 2 letu naj se rabi za pleme. Iz začetka mu zadostuje 30–40, pozneje pa nej se mu pripusti na leto do 100 krav, kar pa je treba na enake obroke razdeliti, ako je le mogoče.
 
Ako se pa za pleme rabi še premlad in nedorastel bik, tedaj podedvajo njegovi mlajši po njim vse nepopolne podobe, kar je vselej zeló škodljivo. Dvakratni ali poznejši skok je škodljiv, in zategatelj naj se ne dopušča.
 
Plemenílno moč in rodovitnost pospešuje najbolj tečna hrana, zobanje in primerni počitek. Vendar pa majhina in lehka dela, n. pr. da pripelje frišno hrano itd. mu ne škoduje, marveč je za vodilno zmožnost koristno. — Po preteklem četrtem letu ni več za skok, ker je plemenitna moč zeló negotova.
 
Skupno z izdrugo živino naj se bik nikdar ne goni na pašo; krave pa naj se mu vselej v hlev pripeljejo, potem se ne zgodi tako lehko, da bi na dan večkrat skakal kar je vselej skoraj brez vspeha, in tudi za bika in teleta škodljivo. Kajti, ako se biku pripušča preveč krav, se jih večidel le malo obreji; od slabih bikov pa so malovredna teleta in slabo pleme.
 
Naj to z govedom pojasnimo. Ako je v vasi 150 krav in pridejo vse na enega bika, tedaj se jih navadno 60 ne obreji. Rajtamo škodo le na 25 gld., znese vsa škoda 25×60=1500 gld. Ta znesek bi se pa bil lehko prihranil, ako bi se bilo izdalo za nakupovanje bika le 300 gld. — Ako si pa vaščani namesto slabega bika {{prelom strani}}kupijo lepega, dobrega in doraslega, priredi si potem tudi veliko vredniših telic. Rajtamo ta dobiček le pri eni na 5 gld., pride ves dobiček pri 80 teletih 5×80=400 gld., ktere smo pridobili, da smo izdali 100 gld. za boljšega bika. Ves dobiček pa se še na tisoče naraste pri doraslih in boljših naslednikih.
 
===9. Telice.===
 
Bolj so telice popolnoma dorasle, popolniši je tudi njih sad, zato naj se telice nikdar pred dokončanim 1½ letom k biku ne pripuščajo. Sicer naj se pri tem le pravilno ravna; ako so nasledniki namenjeni za pitanje, naj se telice bolje krmijo in pozneje pripuščajo; so pa nasledniki odločeni za mlekarice, tedaj se zamorejo telice primeroma slabeje krmiti in malo prej pripuščati; so pa nasledniki odločeni za dobro, trpežno in delalno žival, je pa potrebno, da se telice dobro redé in veliko na prostem in čistem zraku sprehajajo.
 
Krave ali telice naj se k biku le takrat pripuščajo, kadar se pojajo, kar navadno 24–36 ur traja. Pojati se navadno začne 4 tedne po telitvi ali po porodu, kar se potem v 3–4 tednih ponavlja.
 
V bolje pojasnilo in pregled naj služi naslednje kazalo, iz kterega naši gospodarji in gospodinje lehko razvidijo čas, kedaj se naša domača žival goni.