Naše škodljive rastline/Škodljive sadnemu drevju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Bela omela.: 532. in 533. stran |
→Hruškova rja.: 534. in 535. stran |
||
Vrstica 48:
Nekoliko pozneje najdemo na spodnji strani pod lisami posamezne skupine nekakih oteklin, ki so pokrite z belo kožico. Naša slika nam jih kaže na zgornji polovici zgornjega lista, na spodnjem pa zeló povečane. Te kožice narejajo kopičaste, včasi malo ukrivljene kapice ter se mrežasto raztrgajo nad oteklinami. Zdaj se pokažejo čašice, napolnjene z rumenim, drobnim prahom. To je trosje druge vrste, o kterem vemo, da razmnožuje zajedavko. Po nekolikih tednih so te čašice prazne; veter je raznesel trosje. Listi pa in sad, kjer se je razvijalo trosje v čašastih posodicah, so sprva mesnati in zabuhli, pozneje se pa posušijo. Škoda sadjarjeva je seveda tem večja, čim več napadenih mest je na listu ali sadu.
Med tem ko je trosje prve vrste na zgornji strani lista dozorelo in izstopilo iz stekleničastih posodic, začne se v listu prava izprememba. Napadeni del, kterega prepleta na vse strani belkasto, nitasto podgobje, oteče in izgubi lepo zeleno barvo. V oteklinah blizu spodnje listne strani se naredijo pojedine goste kepice zamotanih nitij, ki polagoma rastejo in se počasi pomikajo proti površju. Črez nekaj časa spoznamo, da se je zamotana kepica izprevrgla v mične, nežne verižice, ki ležijo druga poleg druge, in kterih členi so oblice, zvezane s kratkimi nitimi. Vsaka taka verižica stoji na kratkem reclju, ki se je izmotal iz gostega podgobja. Oblice proti koncu verižice so večje, imajo debelejšo kožico in so lepo rumene. Tako se razvija trosje druge vrste, o kterem smo rekli, da se nahaja v čašicah.
Ko je trosje dozorelo, pretrga nežna posodica z rumeno vsebino listno kožico na spodnji strani. Zdaj se precej podaljša in nam predočuje one bele, kopičaste kapice, o kterih smo že govorili, in ktere lahko ugledaš s prostim očesom nad rumenimi lisami. Iz odprtih čašic odnesejo veter, dež, žuželke itd. trosje, ki dospe po tem potu na pripravno mesto, kjer se dalje razvija.
Marsikomu se bo morebiti zdelo, da škoda ni posebno velika, ako tudi drevesno listje trpi, če na drevesu le sad dozori. Ali razun tega, da more zajedavka tudi sad napasti in ga včasi res napade, je škoda vendar zeló občutljiva. Listi so namreč tisti rastlinski deli, ki pripravljajo rastlini, torej tudi sadu, potrebni živež. Čim več jih ima drevo, in čim bolj zdravi so, tem bolje je za posamezne dele, tem bolje seveda tudi za sad. Kjer listov ni dovolj, razvija se rastlina le slabo; vsa je videti bolehava, in ako se dogaja kaj takega več let zaporedoma, izgubi svojo moč in usahne. Na bolehavem drevesu ne moremo iskati lepega, sočnatega sadja!
Pa vrnimo se k zajedavki. Omenili smo, da veter, dež, žuželke itd. raznašajo njeno trosje. Dolgo se ni moglo dognati, kam mora to trosje priti, da se dalje razvija in v prihodnjem letu z nova rjo napravlja na hruškah. Pokazalo se je, da se to poletno trosje samo tedaj prestvari v ozimno, ako je našlo na svojem potovanju po zraku kako [[:w:brin|brino]]. Ondi je že dolgo znana neka posebna glivica, ki pa hruškovi rji ni prav nič podobna. Malega travna vidimo na starejših brinovih vejah, ali na listih mehke, rumene grudice, ki se napijejo o vlažnem vremenu vode in postanejo potem zdrizaste. Otovre se nekako tresejo in so včasi okrogle, včasi pa trakaste ter se navadno posušijo že velikega travna. Veje so ondi, kjer so sedele glivice, raztrganega luba.
Položimo li košček te zdrizaste tvarine pod povečalo, ne vidimo drugega, kakor rumeno ali rujavkasto, večjidel podolgasto trosje, pritrjeno na dolgih recljih. Vsak tros je pregrajen v dve polovici; obe moreta kaliti. Samo reclji postanejo zdrizasti, ako je prišla vlaga do njih, trosovi pa ne. Reclji izrastejo iz podgobja, ki vse leto v pojedinih nitkah v brinovih vejah živi in povzroči, da se mestoma napnejo in nabreknejo. Kedar je čas za to, zamotajo se te niti v gosto podgobje in naredijo omenjeno trosje. Na brini se to ne razvija dalje, in ako ne najde hruškovega listja, pogine. Tu pa je vzrok opisani hruškovi rji.
Razvijanje te zajedavke je na kratko takó-le: Na brini, v kteri živi podgodbje, izcimi se zdrizasta tvarina, ki je napolnjena z ozimnim trosjem. To kali na hruškovih listih, ali na mladem sadju, in naredivši zamotano podgobje, pririje v stekleničastih in nekoliko pozneje v čašastih posodicah na površje, kjer se pokaže kot rja. Njeno trosje ne napravlja na drevju nobene škode več, in ko bi ne prišlo na brino, vse bi bilo končano. Ali temu navadno ni tako!
Na jablani se razvija istotako '''jabelčna rja''' (Roestélia penicilláta), ki se samo v podrobnostih loči od prejšnje.
Malo bi pomagalo, ako bi hoteli te zajedavke odpraviti s tem, da bi pobirali listje, v kterem se je razvijala glivica. Dobro in jedino sredstvo je, da odpravimo brino povsod iz obližja sadunosnega vrta. Če pa tega nočemo, skrbimo za to, da uničimo ono zdrizasto tvarino na njej.
== Češpljeva rja ==
'''Češpljeva rja''' (Puccínia prunórum). Poleg pegavosti in rožičev, o kterih bomo kmalu poročali, opazujemo na listju češpljevega drevja še neko drugo bolezen, ktero povzročuje češpljeva rja. Ta prikazen sicer ni redka, vendar škoda ni posebno velika, in zato jo omenimo kar na kratko. Zajedavka se prikaže proti jeseni na spodnji strani listja v podobi majhnih, rujavih lis, ki so včasi tako gosto nasute, da je ves list videti rujavkast. Te lise so sestavljene iz recljatega, rujavega ozimnega trosja. Vsak tros je s poprečno steno razdeljen na dve jednaki polovici, ki sta podobni drobni, z bodicami oboroženi kroglici. Trosje prezimi in ustanovi konec poletja z nova bolezen, ktero prenaša poletno trosje na sosedno drevje. Proti njej bi se dalo morebiti s tem kaj opraviti, da se napadeno listje jeseni skrbno pobere in sežge.
== Kosmuljina rja ==
'''Kosmuljina rja''' (Aecídium grossuláriae). Razun navadnega drevja gojimo po naših vrtih, ali pa v sadovnikih še nekaj nizkega grmičja, ki ne krasi samo vrta, ampak nam daje tudi mnogo dobrega sadja, ktero vkuhamo in prihranimo za zimo. Temu grmičju prištevamo v prvi vrsti [[:w:kosmulja|kosmuljo]] ali agras in rudeče grozdjiče. Na obojem nam delajo škodo majhne glivice, ktere se naselijo na listju. Kosmuljino listje in jagode napade včasi imenovana rja tako hudo, da ni zdravega lista najti na njej. Omeniti je treba, da imamo
| |||