Naše škodljive rastline/Škodljive sadnemu drevju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Hruškova rja.: 534. in 535. stran |
→Kosmuljina rja: 536. in 537. stran |
||
Vrstica 70:
== Kosmuljina rja ==
'''Kosmuljina rja''' (Aecídium grossuláriae). Razun navadnega drevja gojimo po naših vrtih, ali pa v sadovnikih še nekaj nizkega grmičja, ki ne krasi samo vrta, ampak nam daje tudi mnogo dobrega sadja, ktero vkuhamo in prihranimo za zimo. Temu grmičju prištevamo v prvi vrsti [[:w:kosmulja|kosmuljo]] ali agras in rudeče grozdjiče. Na obojem nam delajo škodo majhne glivice, ktere se naselijo na listju. Kosmuljino listje in jagode napade včasi imenovana rja tako hudo, da ni zdravega lista najti na njej. Omeniti je treba, da imamo v mislih samo lepo, nekako drevesasto vzgojene rastline te vrste, ki se odlikujejo po debelih jagodah, in ne onega trnatega grmovja, ki raste zlasti po gozdih in goščah hribovitih krajev. Tu je gozdni nebodigatreba (gl. [[:Slika:Nsr-slika-496.png|sliko 496.]]). Ako je listje od rje močno napadeno, ospè se že meseca velikega srpana, kar je kvarljivo rastlini. Na spodnji strani listov nareja rja rudečkaste lise, v kterih sedijo plitve čašice druga poleg druge. Ko je trosje v njih dozorelo, napne se njihova kožica in počasi raztrga. Tako je trosje osvobojeno. Dobro bi bilo, ako bi se odpravljalo napadeno listje; to bi veljalo tudi o rji rudečega grozdjiča.
Ta zajedavka je sorodna češpljevi rji, toda njeno trosje je gladko in nima nikakoršnih bodic po sebi. Nahajamo jo tudi na listih in jagodah rudečega grozdjiča, kjer napravlja majhne, rujave lise na spodnji strani listja. Tu proderejo rujavi kupčki kožico in razpršijo rujavkasto trosje. Vsak tros je pritrjen na kratkem, belem reclju in pregrajen na dve jednaki polovici.
Grozdjiče zajedava še neka druga glivica, ki pa tudi ni posebnega pomena. Naj torej zadostuje, da smo jo vzeli v misel.
== Rožičevec. ==
Dostikrat se sadjerejec jeseni zastonj ozira po češpljah (slivah); le malo jih visi na drevesu, dasiravno je stalo spomladi v najlepšem cvetu in ni bilo pozneje ne mraza, ne toče. Opazil je, da je bilo v začetku prav mnogo drobnega sadja, ki se je pa polagoma izprevrglo v takozvane rožiče in odpadlo. Ti stvori niso za nobeno rabo, ker so popolnoma preobraženi in nimajo nobenega okusa. Povzročuje jih neka glivica, ktera se naseli v mladem sadu in ga počasi prenareja v votle, od strani stisnjene, zelenkasto-rujavkaste, pozneje z nekim belkastim prahom posute rožiče ''A)'', ki rano odpadejo in prav nič ne zaležejo. Osrednja votlina je napolnjena z zrakom, ob zgornji steni pa sedijo koščice.
V napadenem sadu se razprostira nitasto podgobje ''m)'' na vse strani med posameznimi stanicami ''e)'', dokler ni preprežen ves rožiček. Nektere njegovih vejic prirastejo do zunanje kožice ''c)'', vzdignejo jo kvišku in se razširjajo dalje. Naposled se postavijo navpik, odebelijo in postanejo valjaste ''s)'' v ''B)''. Te stanice se odločijo s posebno steno ''a)'' in ''b)'' v ''C)'' od podgobja, in ker se še nekoliko podaljšajo, pretrgajo zunanje staničje in izpustijo trosje ''D)'', ki se je bilo med tem časom naredilo v njih. ''b)'' v ''C)'' nam kaže trosje še v prvotni valjasti stanici, ktera stoji na kratkem reclju ''st)''.
[[Slika:Nsr-slika-338.png|thumb|250px|Slika 338. Rožičevec. (Exoáscus prúni.)]]
To bolezen so poznali že v prejšnjih časih in mislili, da je nasledek neugodnega vremena, vsled kterega se spači mladi sad. Drugi so trdili, da jo povzročujejo razne žuželke, ki neki zabadajo sadje. Da ni ne prvo, ne drugo resnica, zvedeli smo ravnokar. Kriva je namreč imenovana glivica, ki neki prezimuje v mladikah, kar se more posneti iz tega, da napada več let zaporedoma mlado sadje tistega drevesa. Kdor se je hoče odkrižati, poreže naj mladike do starejšega lesa. Rožiči se naj poberó in sežgó.
== Kodravost breskovega listja ==
'''Kodravost breskovega listja''' (Exoáscus defórmans). Rožičevcu zeló podobna zajedavka se naseli prav pogosto na listju naših breskev, sliv, črešenj in višenj. Na breskvah povzročuje takozvano kodravost listja. Spomladi namreč, ko jame drevje zeleneti, spači se mlado listje s tem, da se ob robu nekako zadrgne in namehuri ter vegasto srednjo žilo potisne nekam v stran. Spodnja stran napadenega lista je navadno zbočena navzgor. Dostikrat ni opaziti nobenega zunanjega vzroka, in listje odpade že pričetkom poletja z drevesa. Ako pa pride do tega, da glivica, ktere podgobje se vleče iz listov daleč tja v vejice, nastavlja trosje, tedaj se list skoro popolnoma pokrije z nekim belim, slani podobnim povlakom. To so valjaste stanice, v kterih se nareja trosje, in kterih spodnji del
| |||