Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 49:
(Dalje prih.)
(Dalje.) 2. Milan. Vožnja po Gorenj i Italiji je ves čas nepopisno prijetna i n zanimiva . N a desni in lev i se razprostirajo plodn a polja, travniki , holm i z a holmi , vme s p a dražestno ležeča mesteca, romantične vasic e ter gradiči i n vile . Visok o po grebeni h holmo v so razpoložene večnadstropne, arhitektonsko luksuriozn o opremljene stavbe, po rebrih hribo v i n pobočjih brdo v so kako r lastavičja gnezd a nalepljena razsežna letovišča i n sred i njih strme proti neb u smeli stolpi z nizkimi , skoraj s ploskvim i strehami. In ak o rabiš kukalo , vidiš skoz i visoke ozk e lin e celo zvonove . Rudeče strehe i z kriv e opeke se svetijo tu i n tam i z bujni h gajev, lep i mostov i se spe njajo prek o širokih strug brzotekočih potokov i n gladk e bele ceste se vijejo ob košatih drevoredih . In kamorkol i se ozreš, vidiš dolg e ravn e vrst e nizki h vinski h tr t ter aleje murb . Vsak o zemljišče meji na dveh straneh prem a vrst a visoki h dreves , k i vrše tako najnatančnejše nalog o naših kameniti h mejnikov . , Vlažna zemljišča preprežajo ravne črte čistih i n gladki h jarkov , po kateri h se odteka vlaga. Iz vlak a im a tako človek vtiBk, da se obdelujejo polja vestno i n razumn o ter d a vlad a povsod najlepši red. In vendar j e bil o videti le mal o poljedelcev. T a i n on i pa se je skloni l od dela, se smehljaje ozr l na jaderno brzeči vla k te r zamahni l s širokookrajni m slamniko m v pozdra v potnikom , stoječim ob oknih . In zagorel e Italijanke so kazal e svoje bel e zobe, zamikal e rahl o z rokami , otroc i pa so pritekal i k prog i i n na m metal i poljubne. Prijazn o ljudstvo ! Vozil i smo mim o Vicence , Veron e i n Peschier e bre z prestanka . T a m v daljav i pa se je zasvetil a brezkončna azurnovišnjeva jezersk a ravan , obdajana z golimi , ostrorobim i gorami : Lag o d i Garda , največje jezer o gornjeitalsko . Ustavil i smo se v Desenzanu , majhni , jedv a 4500 oseb broječi luk i ti k jezera. N a kolodvor u imajo čakalnice presenetljiva napis a »Wart e Saalen« i n »Warten Saal,« a nemški vendarl e ne razum e nihče. Tikom a pristana leži n a najlepšem prostoru Caffe-Ristorant e a l Lid o s kopa ¬ liščem i n mali m vrtom . Umazan a i n zamkam a j e ta restavracija, a njene cene so prvi h hotelov. Zato pa je razgle d te m veličastnejši. P o ogromn i gladin i jezer a se majejo hropeči modern i parnik i i n kako r orehov e lupin e skačejo čolni, ziban i po nemirn i vodi. Kako r razburjeno morj e se zaganja valovje v obalne hiše ter se razbij a hrupn o v bel e pene. In robov i strmi h gor se svetijo v solnčni luči sivomodro , zelenkasto - črno, belo i n rudeče. Ta m v daljav i pa bleste cerkv e i n hiše riverskeg a obrežja. Velikansk o je to sinjeplavo jezero i n m e d najkrasnejšimi v Evropi . Bles k vode i n raznobojn i odse v Apeni n povzročata, d a se zd i človeku tod vse nenavadn o svetlo i n jasno, d a seza i n razloča oko v najskrajnejšo daljo. Solnc e pripeka , a venda r n i posebne vročine, saj prihaj a z jezer a prijeten hlad . Desenzano im a vs e pogoje najprijetnejšega letovišča. Prekrasn o jezer o z zmern o toploto vode, divn o okolico , n a vs e strani najlepšo panoramo , ne daleč, jedv a dv e ur i s parniko m odtod, tirolsk o Riv o ter Arco . Venda r ne store konserva ¬ tivn i Desenzanc i ničesar z a udobnos t tujcev, k i se zato kraju izogibljejo. Ozk e i n umazan e ulice , umazan e hiše i n uma ¬ zan i restavranti . . . take razmer e promet u tujcev seveda nis o ugodne . Zato pa smo se vendarl e rad i poslovil i od čarobnega razgled a ter bil i proti prvem u mrak u že v Milanu . Tako j n a velikanske m kolodvor u j e opaziti, d a smo v moderne m velike m mestu. Pre d poslopjem j e čakalo nebroj hotelski h vozov , cela vojsk a fakino v (postreščkov) i n dolg a vrst a zasebni h kočij i n fijakarjev. Raze n tega vozov i električne železnice. Fijakarj i imajo bre z izjeme vs i črne al i bel e cilindr e ter temnovišnjeve, rudeče obrobljene uniforme . Vozil i smo se po širokih ulica h z visokimi , bogato fasadiranim i poslopji i n z bujnim , hrupni m prometo m vozo v i n občinstva. P o trotoarjih se ka r gnet e ljudi. Bogastv o i n luksu s povsod. Saj pa je Mila n s svojim i 468 600 prebivalc i z a Napolje m najobljudnejše i n najbogatejše italijansko tovarniško mesto. 900 tovaren i n 10.500 prodajalen je tu ; n a d 200 trgovi n se bav i le s svilo. Industrija svile , volne , bombaža, rokavic , vozov, strojev, i n umetalneg a pohištva cvete. Izvažajo se v velikanski h masa h sir , surov o maslo , jajca i n perutnina . Troje ka ¬ nalo v vež e Mila n s Tessino m i n Pado m i n z jezero m Como . D o Monze , kraljev ¬ skeg a letovišča, kjer je bi l ustreljen kralj Humbert, voz i električna dvonadstropna železnica . L e eno uro vožnje je do tja i n le eno ur o do jeze r Com o i n Lecco . Zat o pa je nava l tujcev tud i v vroči dob i v Milan u vedno veli k i n hotel i so nepre ¬ stano polni. Saj življenje n i drago.
(Dalje prih.)
(Dalje.) Ustavil i smo se v hotelu »Ancora & Ginevra« n a Cors u Vittor e Emanuele . Lep , eleganten hotel, fina, taktn a postrežba, čiste, velike , zračne sobe i n ven ¬ dar ceno. Z balkon a se m se ozr l n a Piazz o de l Duon o ter takoj pred seboj ugleda l najlepši kra s Milana : čarobno velečastno katedralo , idea l gotsk e stavbe i z sameg a beleg a marmorj a z neštevilom stolpov i n stolpičev, kipo v i n kipce v te r s tisoči i n tisoči okraskov . Tramvaji , kočije, motorn i bicikl i so švigali semtertja, nešteta mno ¬ žica j e hitel a n a vs e strani, raznašalci listov p a so se drl i i n kričali naslov e svojih večernih žurnalov. Nečuven hru p i n vrišč! In šli smo mim o katedrale , ob gigantske m spomenik u Viktorj a Emanuel a ter krenil i po sijajnih arkadah , k i obda jajo vso levo stran katedralineg a trga, ob krasotni h palačah v »Galerij o Vik ¬ torj a Emanela« . Vho d i n izho d tvorit a marmornat a slavoloka . Tud i Ri m i n Napolj imat a tako »galerijo«, tod a milansk a je najlepša i n najveličastnejša. Dv e dolg i i n široki, n a sredi navpično križajoči se ulic i sta pokrit a s stekleno obočno streho. N a širokem osmerokotne m križišču j e veličastna, 50 m visok a kupola . N a obeh straneh z mar ¬ mornati m mozaiko m tlakovanih , le pešcem pristopnih uli c se vrst e najlepše i n najbogatejše prodajalnice , banke , knjigotrž- nice , kavarn e i n najfinejši restavranti. Občinstvo se sprehaja po električno, kako r d a n razsvetljeni galeriji al i pa sedi pred kavarnam i i n restavranti. Kako r v mrav ¬ ljišču gomaz i i n vrv i po tej ogromni , čarobno krasn i dvorani . Najelegantnejša milansk a gospoda im a t u svoj večerni ren - dez-vous. In svil a šumi, rožljajo sablje, smeh, flir t vsepovsod ,. . N a lev i stran i proti izhod u pa j e restavrant »Gambrinushalle«. Tud i nocoj je natlačeno poln, N a lični galeriji svir a fin damsk i orkeste r Dunajčank. Živahno, strastno sviraj o Puccinija , Leoncovalla , Mascagnija , Verdija , Auberj a .. . a v svoj e m elementu so, k o zaigrajo Ziehrerje v valček. Signorin a Mar y Smescka l — gotovo Slovanka , kako r njene tovarišice! — se smehljaje ziblje, nalahn o poskakuj e i n prikimav a s svojo zlatolas o glavico , i n smehlj a se ves bel i orkester , smehlja vse občinstvo . , . »Freundchen, \vas denks t d u denn, soll'n wi r nac h Haus e geh'n, ode r w i r bleib n allhie r . . .?« — Moj Bog , spomin i i z zlatih, srečnih študentovskih let so navalil i name.. . Ziehrerje v orkester.. . Stalehner , n a desn i prijatelj Vidic , n a n a lev i prijatelj Goestl . . . okol i nas od razkošja ploskajoči i n objemajoči se Du - najčanje! — solz e so m i stopil e v oči i n s tresočo rok o se m dvigni l čašo črnega »monakovčana« . . . »Freundchen, vras denks t d u denn.,.« poje dane s dr . Josi p ter se smehlj a svoji ženicL »Wi r bleib n allhier ! Bo g Vaj u živi! Tristo ! , L ustno' p a tako!« In n a dv e j e šlo, k o smo se sešli z Morfejem ! N a vs e zgodaj pa zopet n a nogah ! V »Cafe Bifli« se m zasledi l po dolge m času zopet avstrijsk i lis t te r izvedel, d a mini ¬ strski h konferenc rad i nagodbe še vedno n i konec . No , hval a Bogu , dom a torej še vse pr i starem ! In sedaj hajd v katedral o vis- a vis : »Du o m o Maria e Nascenti« ! Bae - decke r trdi, d a je ta katedral a me d največjimi i n najkrasnejšimi vseg a sveta. Verjame m mu . Začeli so jo zidati 1. 1386, a dane s še ni dogotovljena i n mend a nikda r ne bo. Okol i 100 delavce v se giblje vedno po njeni streh i i n njenih stolpih. Vojvod a Galeazz o Viscont i je podari l ce l mramorna t hri b v Candoglij i ob Lag o Maggior e i n i z beleg a mramorj a j e v s a siln a stavba. Slo g je gotski, le zahodn i glavn i vho d je grško-rimski. Da l g a je napraviti cesar Napoleon I. 1. 1805. Oblik a cerkv e je latinsk i križ ter im a pet ogromni h ladij i n pet glavni h vhodov . Poprečna ladija im a tr i dele. Cerke v pokriv a ploske v 11.700 m s ter im a v njej prostor a vkol i 40.000 oseb. Dolg a je 148 m , široka 88 m i n do stropa v sredin i 48 m visoka . Ladij e nos i 52 stebrov, k i merij o v premer u 2-5 m ter so do zaglavj a po 24 m visoki . Zunaj i n znotraj cerkv e j e n a d 3000 veliki h i n manjših kipov , a še 1000 ji h bo napraviti , d a bodo vs i ste-briči i n stolpiči enako okrašeni. Okol i vsakeg a stebra je namreč 8—2 2 kipo v i n kipcev . Vsak o leto ji h napravij o najodlič- nejši italijansk i kiparji nekaj. Že doslej je veljala cerke v okol i 550 milijono v kron , a porabljeni marmo r je zastonj. Vho d v to nepopisno veličastno ka ¬ tedralo tvor i 12 pirami d z 52 bas reliefi i n 200 kipi . K o vstopiš v cerkev , se ti zdi, da si zašel v gozd velikanski h stebrov. Ogromn a okn a so živo poslikana s prizor i i z sv. pism a i n zgodovine cerkve . Okol i i n okol i stebrov so krasn i kipi , n a nekate ¬ r i h po 8, po drugi h 16 al i po 24—32 . Tl a so pisan mramorna t mozaik . N a desni i n lev i so mramornati oltarji z velikim i kip i i n bas i n haut relifi, z zlatim i i n srebrnim i križi ter okraski . Me d oltarji so bronast e i n mramorn e sohe razni h vladarjev , škofov i n umetniko v ter vzidan i sarkofag i i z razno ¬ bojnoga mramorja . Stene i n obok i stropa so poslikan i s fresco slikarijam i najzna ¬ menitejših mojstrov . Pre d veliki m oltarjem je velikansk i kro g sami h oltarjev, v ta kro g vodijo navzdo l stopnjice, i n tud i t u so dragoceni oltarji ter pred njim i stoječi mramornati sarkofagi. V zlatu, srebru i n bron u z vloženimi biserji se lesket a vse, i n kamo r pogledaš, rdeč, črn, rume n i n temnozele n mramor . T u je tud i podzemeljs k a kapel a i n krst a Karl a Borromejskega . (Zakristan pokaže celo trupl o svetnikovo , a k o plačaš 5 frankov! Imponujoč, čaroben je vtis k te gigantske katedrale , k i krij e v sebi nebroj umotvoro v neprecenljiv e vrednosti, a še veličastnejši j e pogled s strehe kupole . 460 stopnjic vod i do vrhunc a vitkeg a stolpa vrh u kupole . Stoječ na krov u cerkve , imaš vtisk, da s i v silni , n a sred i vzbočeni dvorani. Bel , svete l marmo r okol i i n okoli . Umetn o izrezljane galerij e obdajajo to dvorano, v kater o vodijo z razni h stran i prekrasne dekoratione ograje najfinejšega kiparskeg a deia. 9000 mramornati h cvetlic , sadov i n tičev je tu. Skoz i 366 zmajski h glav se odteka dež. In pred teboj zopet gozd neštevilnih gotskih stolpičev, obkro - žanih s kipci , vrh u vsakeg a stolpiča pa soha svetnik a al i zgodovinskeg a imenitnika . Na ¬ poleon I. je postavi l tud i svojo soho na tak stolp: v grški togi, gologla v i n z desnico na sulic o oprt, gleda nizdo l na katadralo , k i se j e zidal a i n okraševala po njegov i inicijativi. Razgle d s te strehe, k i im a 14 strelovodov , na kater i pa imaš občutek, d a s i v snežnobeli galeriji soh i n razni h pla ¬ stičnih umotvorov , j e velikanski . Spodaj brezkončno mesto s sto i n sto cerkvami , tovarnam i i n palačami, n a jugozahod u Mont e Viso , Mon t Ceniš, me d njim a Su - perg a pr i Turinu , Montblank , Velik i Sv. Bernard , Mont e Rosa , n a vshodu Ortler , n a jug u Certosa. Baje se vidijo celo stolpi i n kupol e i z Pavij e i n z a njo ležeči Apenini . (Dalje prih.)
(Dalje.) Nasproti glavneg a vhod a v katedral o se dvig a veli k bronas t spomeni k Vik ¬ torj a Emanuel a II. (del o kiparj a Ercola Rose). Tud i t u je upodobljen kralj v bojeviti pozi, z mečem v roki , sedeč na rezgetajočem konju. Vikto r Emanue l v Benetka h dvig a svojo rok o s sabljo v neokusno parado, kako r b i hote l kom u presekati glavo , milansk i pa je desnic o povesil, kako r da pozdravlj a z mečem v boj hiteče čete. Okol i postavk a je okol i in okol i haut. relief, kažoč povratek čet v Milan u po bitk i pr i Magenti . Spomenik a Viktorja Emanuel a ne pogreša mend a nobeno italijansko mesto. Raze n v Benetka h in v Milan u se m g a našel tud i v Turinu , Veroni i n celo v Vidmu . A tud i drugi h spomeniko v se ne manjka v Milanu . N a Piazz a dell a Scal a 8 e dvig a soha Leonard a d a Vinci , °a podstavku, n a štirih straneh spome ¬ nika pa stoje slikarjev i učenci; n a Piazz a wS. Fedel e stoji spomeni k poeta Al . Ma n z o n i j a , na Piazz a Cavou r j e spomeni k državnika grofa Camill a Cavourja , v V i a Princip e Umbert o I. stoji spomeni k državnika Agost a Bertanija , na Pia ¬ z z a de Mercanti spomeni k podesta Tres - sen a na konju, pred Vi a Dant e spome ¬ n ik pesnik a Gius . Parinija , pr i foro Bonopart e je bronas t ki p Garibaldij a na konju, n a podstavku »revolucija« i n »svoboda« ter imen a vseh bitk, v kateri h je bi l Garibaldi ; pred justično palačo spomeni k Beccarij e i n končno v javne m ljudske m vrt u (Giardini Publici ) spomenik i geolog a Stoppanija , general a S i r - torija , pesnik a Carl a Port e te r Ant. Rosminij a i n Luc . Manare , dve h piemontski h patriotov. Pole g teh spomeniko v s posamez ¬ nim i kip i al i celim i skupinam i pa je v Milan u še cela vrst a spominski h obelisko v s figuralnimi okraski , me d tem i najlepši: Monument o dell e cinqu e gior - n a t e. D a je bi l nekdaj Mila n avstrijsko mesto, o te m n i najti nobeneg a sledu, i n v vsej Gorenj i Italiji n i niti enega spomink a n a dobrote , s katerim i j e Avstrij a obsipal a ta prelepi de l Italije . . . Pač! Široke i n krasne ceste ter izvrstne železniške proge, po teh pa lepi kupej i vlakov , to so še spomin i na nekdanj o avstrijsko dobo ! N a Piazz a dell a Scal a stoji zunaj prav neznatno i n preprosto, a slavno gledališče : Teatr o all a Scala . Zanimal a m e je tud i njegova notranjščina, saj s i j e v te m gledališču nabra l nevenljivih lavorik tud i slovensk i umetni k - pevec, Josi p N o 1 1 i . Vtisk , k i g a del a notranjos t gleda ¬ lišča, je velikanski . Pe t vrs t lož in galerijo im a ta ogromn a stavba, nekdaj svetišče božje, dandane s pa najslavnejše italijansko svetišče umetnosti. 3600 gledalce v sprejme vase to gledališče, sezidano že 1. 1778, a dane s še prav tako sijajno krasno , kako r bi bil o novo. Bel o i n zlatoobrobljeno je zidovje i n lesovje, temno rudeče vse baršunasto pohištvo, zastor i i. dr . V ložah im a prostora najmanje po 6 oseb, a v sil i tud i 10. Genialn i arhitek t Giu s Piermarin i je ustvari l pač najidealnejše lože, kajti i z vseh je pogled naravnos t na oder, k i se vid i od vseh strani i n i z vseh koto v ves , od skrajnje lev e do skrajnje desne ter tud i do skrajnje globočine v ozadju. Z a vsak o ložo, k i im a dvoje vrat, d a ne prihaja nika k šum al i hru p s hodnikov , j e še poseben, elegantno luksuriozn o oprem ¬ ljen salonček. Tak o im a vsak posestnik lože še salon, v katere m sprejema posetnik e ter v katere m lahk o vživa tud i me d predstavo vse najrazlične udobnosti. K e r je to gledališče namenjeno oper i i n baletu, je seveda tud i oder velikanski . Garderob e zborov , baleta i n komparzerij e so pod odro m v dveh nadstropjih, le soiistinje i n solisti imajo svoje garderobe n a desni i n lev i strani odra. Garderob a primadonn e je veli k salon, čegar vs e štiri stene so zrcalaste . V ozadju odr a so štiri vhodi , skoz i kater e prihajajo na večer vozov i i n konji. Akustik a gledališča je baje najpopolnejša, zato mor a ostati vs e neizpre - menjeno ter s i ne upajo dodati niti najmanjše dekoracije , d a b i ne pokvaril i sedanje idealne zvončnosti. V vestibul u so velik e sohe prvi h i n najslavnejših italijanskih pokojnih operni h komponistov . L e Gius . Verd i je dobi l svojo soho, ko je še živel i n celo sa m dirigira l svoje opere v tem gledališču. Poleti je gledališče zaprto. Najznamenitejše poslopje umetnosti v Milan u pa je seveda Palazz o d i Brer a (Accademi a d i Bell e Arti), nekda j(od 1651—1775) konvik t jezuitov , danes knjižnic a z na d 300.000 tiskanim i i n pisanim i deli, muze j novce v (okoli 50.000 različnih) i n zbirk a sli k i n ki ¬ pov . Palača je mramornat a i n renesan¬ čnega sloga. Okol i krasneg a dvorišča se razprostirat a v ogromne m čveterokotu stebrišči (v pritličju i n nadstropju), na sred i pa stoji velik a bronast a soha nageg a Na ¬ poleona I., k i drži v levic i dolg o impera - torsko palico , v desnic i p a n a kroglj i kr i lato Muz o umetnosti. Soha je slavno delo Canove . Me d stebrovjem so postavljene sohe razni h imenitniko v (učenjakov, umetniko v i n državnikov). Zbirk a sli k j e razdeljena po 31 ve ¬ liki h dvoranah. Najstarejši i n najmoder ¬ nejši italijanski i n drug i mojstr i so t u zastopani. Raffael , Leonard o da Vinci , Mantegna , Bellini , T i - zian , Tintoretto , Correggio , Rubens , Rembrandt , va n D y c k i . dr . imajo t u v velike m številu svoje originale . Mesec e b i rabi l človek, da b i preštudiral vs e te dane s še pra v tako sveže i n jasne umotvore , kako r b i bil i prišli ravnoka r i z atelijejev. Al i eno treba iznov a konstatirati : d a so bil i ti neumr ¬ ljiv i mojstr i ne le velik i umetniki , nego tud i marljiv i i n delavni. Sice r b i ne bil i mogl i ustvariti tolik o čudežnih de l večne krasote ! (Dalje prih.)
| |||