Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 86:
 
nimi obrtnimi izdelki, zato delata vtisk trgovskega bazarja. Škotsk a je razstavila najkrasnejše knjižne platnice iz različnih vrst usnja, blaga in lesa, mnogo zlatarskih umotvorov, steklo, kovinske izdelke, vezenine, pohištvo in plastike. Vse v najmodernejši tehniki in secesionistovskem slogu, a vseskoz solidno in okusno. Tudi Švic a je lepo zastopana. Na majhnem prostoru je zbrala izdelke, k i jo imenitno predstavljajo svetu kot moderno državico. Keramike, mobilije, draperije iz •vile, usnjarska dela, umotvori iz zlata, srebra, brona, ila in mramorja, končno seveda različne ure, k i jih je razstavila Švica, so dokumenti resnobne umetnosti in najrazvitejšega modernega okusa. Turinska umetnišk a in obrtna razstava je pokazala, do kolike stopnje se je nekdaj aristokratska umetnost že demokratizirala. Umetnost je postala posest splosnoBti. Dandanes se ne zapira več v ekskluzivne muzeje, kjer jo naj bi člo veštvo le izdaleka občudovalo, nego je stopila v praktično življenje, v hišo me- ščana, delavca in obrtnika. Umetnost se je popularizirala. Vsaka malenkost, k i se rabi v življenju, je dobila umetniški zna¬ čaj; pohištvo, posodje in orodje, vse je izvršeno z okusom in racionalnostjo. In kakor ljubi človeštvo predvsem udobnost, tako stremi tudi umetna obrt predvsem za udobnostjo, porabnostjo in praktičnostjo, združeno z estetiko. Meščan hoče imeti dandanes postelj, na kateri se ponoči ko modno spi, a k i je tudi podnevi očesu prijeten pogled. Stol, na katerem sedim, naj me ne tišči in guli od vseh strani. Odpočijem naj se v njem zares, ne pa trpinčim. Vrh u tega pa imej stol tudi estetično obliko. I. t. d. Mesto baroknega in rokokotnega sloga s svojimi zvitimi in zlomljenimi deli ter z nesmiselnimi okraski smo dobili moderni slog, na zunaj skromen in preprost, a praktičen in okusen. Umetna obrt zahteva dobrega materijala, zato pa je pohištvo tudi trpežno. Namesto nalepljenih i n privitih okraskov se poslužuje barv, kar 'daje bivališčem svetlejše in prijaznejše lice. Umetna obrt porablja tudi narodne elemente in starinske skrinje, starinski stoli, starinske mize so zopet moderne. Saj so praktične in se hkratu dajo okusno, skromno okrasiti. Tako je turinska razstava vseskoz moderna in praktična, — nov dokaz, da se je človeštvo povzpelo zopet nekoliko višje v razumevanju sebe samega in v porabljanju lastnih del.
 
 
Spomini s pota. 3. Turin. (Konec.)
 
Poldrugi dan sem bil v Turinu, a razen razstave, kateri sem posvetil ve s dan, in središča mesta s palačo Madama nisem videl še skoraj ničesar. Da dobim najprej celoten vtis k vsega mesta, sem sedel na elekrično železnico ter se peljal na Mont e de i Cappucini . Prek o železnega mostu Pont e Umbert o I. n a d širokim Pado m sem hite l peš, poiska l včasih toli zasmehovano vzpenjačo Funi - colare , — o kater i se prepeva še danda ¬ ne s porogljiv i kuplet: »Funicoli, funicola!«, k e r se baje pokvarja in ustavlja vsak čas, — te r se peljal na hrib, na katere m je kapucinsk i samostan s cerkvijo, hišico planinskeg a društva i n smelo ob robu pečine ležečo restavracijo. Odtod je prekrasen razgle d prek o vseg a mesta. T u se vid i natančno pravokotnos t turinski h tr gov i n križajočih se cest. Pravilnos t vs e povsod. Kako r zarisane z ravnilom , tečejo široke ceste geometrično vzporedno drug a ob drug i ter se presekajo v prem i črti. Večina hiš tvor i čveterokotna dvorišča i n na prostorih, kjer delajo ulic e pravilen trg , stoje monumenti , kip i kraljev, vojskovođi, učenjakov i n umetnikov . Brezkončno se razprostir a pod man o morje živordečih streh, izme d kateri h štrle kupol e cerkev , stolpi i n tvorniški dimniki . Vme s pa se vije ob širokih, kameniti h nabrežjih Pad , preko katereg a vod i cela vrst a veliki h mostov . Daleč ta m v ozadju kipe proti neb u Alpe , Mont e Rosa , Gra n Paradiso , Mon t Ceniš i. dr. Tikom a pod hribom , tostran monu - mentalneg a most u Pont e Vittor e Ema - nuel e I, leži na d strmim i stopnjicami veličanstvena, belomramornat a cerke v Gra n Madr e d i Di o z velikansk o kupol o i n krasni m portikom . Svetišče je zunanj e popolna kopij a rimskeg a panteona. Pre d cerkvij o stoji spomeni k kralj a Viktorj a Emanuel a I. Onstra n pa se širi ogromn i trg , imenova n po istem kralju, obdajan od tre h strani z največjimi palačami i n krasnim i modernim i hišami. Impozantna j e velik a slika , k i se nud i s kapucinskeg a hrib a na slavno mesto, k i j e bil a zibelj osvoboje cele severne Italije i n združitve vseg a kraljestva. Rese n vtis k del a mesto, resen, bogat i n aristokratski. Vzli c vsej modernosti večine stavb dajejo mest u vendarl e značaj začrnel e barkin e i n novorenesančne palače s s svojim i stebrišči, s katerim i obdajajo trg e te r se vrst e bre z konc a in kraja ob boulevardi h i n cestah. V Turin u mend a človeku n i treba nikda r dežnika, saj se pride pod stebrišči, pokritim i ulicam i in portik i od eneg a konc a mest a do druzega . Kako r Benetk e i n Mila n je tud i Turi n poln muzejev , galer i i n akademi . Človek bega i n se voz i se m ter tja, hiti skoz i neštete dvorane znamenitosti i n umetnin , strm i i n uživa te r pozab i na želodec i n n a svoja klecajoča kolena . Palazz o Real e vzbuj a spomi n na dunajsk i dvor : okol i širokih dvorišč velikansk e palače, spomenik i i n povsod straže. T u je kraljevsk a orožarn a (Ar - meri a Reale) z neštevilnimi oklepi, čeladami , meči, sulicami , ščiti, oklopnim i konj i i n jezdeci, praporji, buzdovani , top i i n topiči te r slavnim i bojnim i slikami . Indijsko, saracensko , turško, perzijsko, japonsko , francosko , prusk o i n orožje dav ¬ n i h i n novejših dob je shranjeno v velikanski h parketovani h dvoranah. Dalj e je tu kraljevsk a knjižnic a s 60.000 knjigam i i n 2000 rokopisi, premnogim i slikami , risbami , novci, emajlimi, zlatim i i n slonokostenim i umotvori . D a b i popisal vse te dragocenosti i n znamenitosti natančnejši, b i rabi l ce l teden. N a to sem hite l v Palazz o deli ' Accademi a dell e Scienze , k i im a v prve m nadstropju v štirih dvorana h i n n a dveh galerijah muze j starin i n antik, v druge m pa pinakotek o z 21 sobanami , polnim i slik i n kipov . T u so zastopani v an Dyck , Velaqaez , Rembradt, Carravag - gio, P. Veronese , Raffael, Tizian , G. Fer ¬ rar i i . dr . nesmrtn i umetniki . Prek o 600 sli k ogromn e vrednosti i n nepopisne krasote ! Končno se m posetil še Muse o mu - nicipal e d' Art e moderna . V vestibul u so zbrane skulptur e moderni h kipar - je^r (med njim i divno Franceschijev o delo : križana sv. Evlalij a !) v prve m nadstropju pa so v 8 dvoranah velik e slik e i n poprsja, figurine in študije moderni h italijanski h slikarje v i n kiparjev . II. nadstopje hran i spomine n a vojno z a osvobojo Go ¬ renje Italije: t u so uniform e kralj a Vik ¬ torja Emanuel a II., njegovo orožje, nje-
gov e kolajne, uniform e njegovih ministro v i n generalov , slik e bojev po Piemontu , historične listine , praporji itd. Najbolj so m e zanimal e slike , k i kažejo junaštvo Italijanov, preganjajočih avstrijsko armado . Avstrijc i se predstavljajo t u kot surov a tolp a razcapance v bestialnih instinktov , Italijani pa ko t idealn i heroji i n triu m fatorji . . .! Kako r vs a italijanska mesta, im a tud i Turi n neštevilo kipo v i n monumen - tov. Vsa k hi p zadeneš ob konjenik a n a visoke m podstavku: Emanuel e F i 1 i - pert o v oklepu, ko parir a baš nasprotnikov o sekundo , — duc o d i Genov a v hipu , k o se je zgrudi l ustreljeni konj pod nji m te r stopa na tla, kazoč s sabljo: Sempr e avanti ! — Alfons o Lamor - mora , premagale c Avstrijcev , k o glad a b e g sovražnikov, — dalje soha Garibal - d i j a, stoječega vrh u skale , pod nji m zmagovit a Italija, lev i i n lovorjev i venci , — Cavour , dvigajoč, ponižano Italijo, — Vittori o Emanuel e II., stoječ raz * ogla v na korintski h stebrih, — spomeni k brato v conte Verd © v srednjeveških oklepi h i n s ščiti i n končno P i e t r o M i c c a, k i je zažgal sod smodnika , d a je uničil citadelo osvojujoče Francoze . Vse h spomeniko v j e 17, večina i z mramorj a i n brona
 
Turi n im a 8 gledališč, me d njim i troje za opero, dvoje z a opereto i n balet, eno z a veseloigr o v dialektu, eno z a marionet e i n šantan. Tud i svoje vseučilišče, svojo tehnik o i n umetniško slikarsk o i n kiparsk o šolo ima . Naravoslovni h zbir k premor e več. Turinsk a borz a p a j e me d največjimi v Italiji. Trgovin a i n obr t cveteta i n splošno blagostanj e se vid i na vsak korak . Prome t j e izredno živahen, ceste vedn o polne vozov , električni tramvajsk i vlak i I. i n II. razred a vedno natlačeni. Meščani govor e večinoma italijansk i i n francoski, nemški ne razum e mend a niti e n odstotek ob činstva. Turin , čegar slavna zgodovin a sega nazaj do Hanibal a i n Julij a Cesarja, j e še dandane s ponos italijanske historij e i n priljubljeno bivališče članov dvora . Ke r g a obdajajo griči, imajo po njih Turinc i svoje vil e i n letovišča, kjer prebijejo veli k d e l leta. Tak o se razliv a bogastv o i z mest a tud i n a deželo, tak o d a se ponaša v s a slikovit a dolin a Pad a od Milan a i n daleč tja v smer i Genov e s srečnim bla ¬ gostanjem. Turi n j e žarel v morju električnih luči, k o se m sede l n a vla k ter se odpeljal nazaj proti Veroni .