Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 46:
življenje, povsod vrvenje prodajalcev in nakupovalcev. V notranjih delih so ulice ozke in zaduhle, saj dajejo visoke hiše zraku le malo prostora. Povsod diši po sadju, siru in po ribah, ob kanalih pa prav neprijetno smrdi po morju, v katero se izteka in meče vse. Benetke so en sam muzej znamenitih krasot, a preko teden dnij bi v njih
vendar ne maral živeti! Prezaduhle so in pretesne. Med zrakom ob naših planinah in benečanskim smradom je tolik razloček kakor med kristalno vodo gorskega vrelca
in med blatno mlakuž o sredi umazane vasi! Zato pa tudi nisem videl tekom poltretjega dne v Benetkah niti enega lepega italijanskega obraza. Suhotna, vela in bleda so lica Italijank, suha in medla njih telesa. Zaduhlost in vročina jim pač kakor spomladna slana zgodaj zatareta cvetje na obrazu. Ali nekaj lepega imajo tudi Benečanke, to so njih bujni, gosti, kakor žima trdi in zviti lasje, katere nosijo v visoki frizuri, ter njih žive, temne oči z dolgoresastimi trepalnicami. Dekleta iz priprostoga naroda nosijo brez razločka preko hrbta ogrnjene velike črne, spredaj do tal segajoče robce, obute pa so navadno v nizke, visokopete solne. Italijani so večinoma visoki in vitki, gostih črnih kodrov, temnih očij in nekako židovskega tipa. A tudi plavolasih Italijank in Italijanov je že mnogo. Dan se je že nagibal proti večeru, ko sem obstal na Rivi degli Schiavoni, kjer se je majalo zasidranih nekaj majhnih topničark ter se je zbralo nebroj gondol in barket. Blizu spomenika kralja Viktorja Emanuela, ki sedi na dirjajočem konju ter dviga v desnici sabljo - malookusno delo kiparja Ferrarija - sem se vkrcal na vaporetto ter odplul na otok Lido. Vozili smo se mimo elegantnega, velikega modernega parnika američanskega milijonarja, mimo otoka Izola z veliko in krasno cerkvijo S. Giorgio Maggiore, ki ima visok stolp in kupolo, ter bil v 12 minutah že pred »Hotelom Lido«. Deset minut poti po lepem drevoredu med ličnimi vilami in restavranti je do ogromnega kopališča, Stabilimento di Bagni. 500 kabin, restavracijo, veliko koncertno in plesno dvorano in dolgo teraso na morje ima to skoraj največje italijansko kopališče. S terase vodijo lesene stopnjice na peščeno obrežje in naravnost v morje. Gospodje se kopljejo na desni, dame pa na levi. Mejo tvori debela vrv, na kateri pa se telovadijo skupno. Kopalne obleke zakrivajo razen rok ves zgoranji život, kajti kopalnih hlačic ne sme rabiti nihče. Toplota morja se menja od 20-27 ° C. Morje s svojim finodrobnim peskom se nagiblje prav polagoma navzdol in njegovo valovanje je zmerno in prijetno. Vrišč žensk in otrok, premetajočih in brizgajočih se po temnozeleni vodi, pluskanje plavajočih dam in gospodov, ki se zunaj na morju križem potapljajo ter zverajo po sodih, lesenih ploščah in čolnih, polni ozračje; na terasi in stopnjicah z dolgim mostom pa se sprehajajo s širokimi slamniki in čepicami pokriti in v rjuhe zaviti gospodje ter kramIjajo z damami. Gola meča in kolena ne ženirajo nikogar... Zmračilo se je docela. Od obrežja pred »Cursalonom« done semkaj akordi koncertne godbe in pred »hotelom Lido« se je zbralo najizbranejše občinstvo. V velikem, elegantnem salonu s krasnimi kristalnimi lestenci je prezaduhlo, zato sedi vse na obrežju ter večerja. In pred nami se razprostirajo Benetke; le posamezne konture se razločijo. Na obali in na trgih pa žare tisoči in tisoči električnih lučic. Hladen veter pihlja z morja. In parnik me je odpeljal zopet na trg sv. Marka, ki ga stražita na silnih stebrih krilati lev in sv. Božidar. In zopet se zrinjajo množice iz vseh ulic in kanalov na trg, kjer so se vršile nekdaj najsijajnejše slavnosti ob kronanju dožev, odkoder so odhajale nepremagljive vojne čete na morje v boj proti svetovnim kraljestvom, kjer so se dogajale najrazkošnejše veselice, narodni bali in najbakhantnejše maskarade, - na trg, ki je videl toliko bleska, slave, čednosti in greha, a tudi groze in krvi -, h koncertu in Ilirtovanju... Zopet grme in zvene bujni akordi med prelestnimi palačami in človek se potaplja s svojo dušo v njih, kakor v morju ter se dviga z njimi tja v nebo večne krasote...
 
(Dalje prih.)
 
(Dalje.)
(Dalje.) 2. Milan. Vožnja po Gorenj i Italiji je ves čas nepopisno prijetna i n zanimiva . N a desni in lev i se razprostirajo plodn a polja, travniki , holm i z a holmi , vme s p a dražestno ležeča mesteca, romantične vasic e ter gradiči i n vile . Visok o po grebeni h holmo v so razpoložene večnadstropne, arhitektonsko luksuriozn o opremljene stavbe, po rebrih hribo v i n pobočjih brdo v so kako r lastavičja gnezd a nalepljena razsežna letovišča i n sred i njih strme proti neb u smeli stolpi z nizkimi , skoraj s ploskvim i strehami. In ak o rabiš kukalo , vidiš skoz i visoke ozk e lin e celo zvonove . Rudeče strehe i z kriv e opeke se svetijo tu i n tam i z bujni h gajev, lep i mostov i se spe njajo prek o širokih strug brzotekočih potokov i n gladk e bele ceste se vijejo ob košatih drevoredih . In kamorkol i se ozreš, vidiš dolg e ravn e vrst e nizki h vinski h tr t ter aleje murb . Vsak o zemljišče meji na dveh straneh prem a vrst a visoki h dreves , k i vrše tako najnatančnejše nalog o naših kameniti h mejnikov . , Vlažna zemljišča preprežajo ravne črte čistih i n gladki h jarkov , po kateri h se odteka vlaga. Iz vlak a im a tako človek vtiBk, da se obdelujejo polja vestno i n razumn o ter d a vlad a povsod najlepši red. In vendar j e bil o videti le mal o poljedelcev. T a i n on i pa se je skloni l od dela, se smehljaje ozr l na jaderno brzeči vla k te r zamahni l s širokookrajni m slamniko m v pozdra v potnikom , stoječim ob oknih . In zagorel e Italijanke so kazal e svoje bel e zobe, zamikal e rahl o z rokami , otroc i pa so pritekal i k prog i i n na m metal i poljubne. Prijazn o ljudstvo ! Vozil i smo mim o Vicence , Veron e i n Peschier e bre z prestanka . T a m v daljav i pa se je zasvetil a brezkončna azurnovišnjeva jezersk a ravan , obdajana z golimi , ostrorobim i gorami : Lag o d i Garda , največje jezer o gornjeitalsko . Ustavil i smo se v Desenzanu , majhni , jedv a 4500 oseb broječi luk i ti k jezera. N a kolodvor u imajo čakalnice presenetljiva napis a »Wart e Saalen« i n »Warten Saal,« a nemški vendarl e ne razum e nihče. Tikom a pristana leži n a najlepšem prostoru Caffe-Ristorant e a l Lid o s kopa ¬ liščem i n mali m vrtom . Umazan a i n zamkam a j e ta restavracija, a njene cene so prvi h hotelov. Zato pa je razgle d te m veličastnejši. P o ogromn i gladin i jezer a se majejo hropeči modern i parnik i i n kako r orehov e lupin e skačejo čolni, ziban i po nemirn i vodi. Kako r razburjeno morj e se zaganja valovje v obalne hiše ter se razbij a hrupn o v bel e pene. In robov i strmi h gor se svetijo v solnčni luči sivomodro , zelenkasto - črno, belo i n rudeče. Ta m v daljav i pa bleste cerkv e i n hiše riverskeg a obrežja. Velikansk o je to sinjeplavo jezero i n m e d najkrasnejšimi v Evropi . Bles k vode i n raznobojn i odse v Apeni n povzročata, d a se zd i človeku tod vse nenavadn o svetlo i n jasno, d a seza i n razloča oko v najskrajnejšo daljo. Solnc e pripeka , a venda r n i posebne vročine, saj prihaj a z jezer a prijeten hlad . Desenzano im a vs e pogoje najprijetnejšega letovišča. Prekrasn o jezer o z zmern o toploto vode, divn o okolico , n a vs e strani najlepšo panoramo , ne daleč, jedv a dv e ur i s parniko m odtod, tirolsk o Riv o ter Arco . Venda r ne store konserva ¬ tivn i Desenzanc i ničesar z a udobnos t tujcev, k i se zato kraju izogibljejo. Ozk e i n umazan e ulice , umazan e hiše i n uma ¬ zan i restavranti . . . take razmer e promet u tujcev seveda nis o ugodne . Zato pa smo se vendarl e rad i poslovil i od čarobnega razgled a ter bil i proti prvem u mrak u že v Milanu . Tako j n a velikanske m kolodvor u j e opaziti, d a smo v moderne m velike m mestu. Pre d poslopjem j e čakalo nebroj hotelski h vozov , cela vojsk a fakino v (postreščkov) i n dolg a vrst a zasebni h kočij i n fijakarjev. Raze n tega vozov i električne železnice. Fijakarj i imajo bre z izjeme vs i črne al i bel e cilindr e ter temnovišnjeve, rudeče obrobljene uniforme . Vozil i smo se po širokih ulica h z visokimi , bogato fasadiranim i poslopji i n z bujnim , hrupni m prometo m vozo v i n občinstva. P o trotoarjih se ka r gnet e ljudi. Bogastv o i n luksu s povsod. Saj pa je Mila n s svojim i 468 600 prebivalc i z a Napolje m najobljudnejše i n najbogatejše italijansko tovarniško mesto. 900 tovaren i n 10.500 prodajalen je tu ; n a d 200 trgovi n se bav i le s svilo. Industrija svile , volne , bombaža, rokavic , vozov, strojev, i n umetalneg a pohištva cvete. Izvažajo se v velikanski h masa h sir , surov o maslo , jajca i n perutnina . Troje ka ¬ nalo v vež e Mila n s Tessino m i n Pado m i n z jezero m Como . D o Monze , kraljev ¬ skeg a letovišča, kjer je bi l ustreljen kralj Humbert, voz i električna dvonadstropna železnica . L e eno uro vožnje je do tja i n le eno ur o do jeze r Com o i n Lecco . Zat o pa je nava l tujcev tud i v vroči dob i v Milan u vedno veli k i n hotel i so nepre ¬ stano polni. Saj življenje n i drago.
 
2. Milan.
 
Vožnja po Gorenji Italiji je ves čas nepopisno prijetna in zanimiva. Na desni in levi se razprostirajo plodna polja, travniki, holmi za holmi, vmes pa dražestno ležeča mesteca, romantične vasice ter gradiči in vile. Visoko po grebenih holmov so razpoložene večnadstropne, arhitektonsko luksuriozno opremljene stavbe, po rebrih hribov in pobočjih brdov so kakor lastavičja gnezda nalepljena razsežna letovišča in sredi njih strme proti nebu smeli stolpi z nizkimi, skoraj s ploskvimi strehami. In ako rabiš kukalo, vidiš skozi visoke ozke line celo zvonove. Rudeče strehe iz krive opeke se svetijo tu in tam iz bujnih gajev, lepi mostovi se spenjajo preko širokih strug brzotekočih potokov in gladke bele ceste se vijejo ob košatih drevoredih. In kamorkoli se ozreš, vidiš dolge ravne vrste nizkih vinskih trt ter aleje murb. Vsako zemljišče meji na dveh straneh prema vrsta visokih dreves, ki vrše tako najnatančnejše nalog o naših kameniti h mejnikov. Vlažna zemljišča preprežajo ravne črte čistih in gladkih jarkov, po katerih se odteka vlaga. Iz vlaka ima tako človek vtis, da se obdelujejo polja vestno in razumno ter da vlada povsod najlepši red. In vendar je bilo videti le malo poljedelcev. Ta in oni pa se je sklonil od dela, se smehljaje ozrl na jaderno brzeči vlak ter zamahnil s širokookrajnim slamnikom v pozdrav potnikom, stoječim ob oknih. In zagorele Italijanke so kazale svoje bele zobe, zamikale rahlo z rokami, otroci pa so pritekali k progi in nam metali poljubne. Prijazno ljudstvo! Vozili smo mimo Vicence, Verone in Peschiere brez prestanka. Tam v daljavi pa se je zasvetil a brezkončna azurnovišnjeva jezerska ravan, obdajana z golimi, ostrorobimi gorami: Lago di Garda, največje jezero gornjeitalsko. Ustavili smo se v Desenzanu, majhni, jedva 4500 oseb broječi luki tik jezera.
 
 
 
(Dalje.) 2. Milan. Vožnja po Gorenj i Italiji je ves čas nepopisno prijetna i n zanimiva . N a desni in lev i se razprostirajo plodn a polja, travniki , holm i z a holmi , vme s p a dražestno ležeča mesteca, romantične vasic e ter gradiči i n vile . Visok o po grebeni h holmo v so razpoložene večnadstropne, arhitektonsko luksuriozn o opremljene stavbe, po rebrih hribo v i n pobočjih brdo v so kako r lastavičja gnezd a nalepljena razsežna letovišča i n sred i njih strme proti neb u smeli stolpi z nizkimi , skoraj s ploskvim i strehami. In ak o rabiš kukalo , vidiš skoz i visoke ozk e lin e celo zvonove . Rudeče strehe i z kriv e opeke se svetijo tu i n tam i z bujni h gajev, lep i mostov i se spe njajo prek o širokih strug brzotekočih potokov i n gladk e bele ceste se vijejo ob košatih drevoredih . In kamorkol i se ozreš, vidiš dolg e ravn e vrst e nizki h vinski h tr t ter aleje murb . Vsak o zemljišče meji na dveh straneh prem a vrst a visoki h dreves , k i vrše tako najnatančnejše nalog o naših kameniti h mejnikov . , Vlažna zemljišča preprežajo ravne črte čistih i n gladki h jarkov , po kateri h se odteka vlaga. Iz vlak a im a tako človek vtiBk, da se obdelujejo polja vestno i n razumn o ter d a vlad a povsod najlepši red. In vendar j e bil o videti le mal o poljedelcev. T a i n on i pa se je skloni l od dela, se smehljaje ozr l na jaderno brzeči vla k te r zamahni l s širokookrajni m slamniko m v pozdra v potnikom , stoječim ob oknih . In zagorel e Italijanke so kazal e svoje bel e zobe, zamikal e rahl o z rokami , otroc i pa so pritekal i k prog i i n na m metal i poljubne. Prijazn o ljudstvo ! Vozil i smo mim o Vicence , Veron e i n Peschier e bre z prestanka . T a m v daljav i pa se je zasvetil a brezkončna azurnovišnjeva jezersk a ravan , obdajana z golimi , ostrorobim i gorami : Lag o d i Garda , največje jezer o gornjeitalsko . Ustavil i smo se v Desenzanu , majhni , jedv a 4500 oseb broječi luk i ti k jezera. N a kolodvor u imajo čakalnice presenetljiva napis a »Wart e Saalen« i n »Warten Saal,« a nemški vendarl e ne razum e nihče. Tikom a pristana leži n a najlepšem prostoru Caffe-Ristorant e a l Lid o s kopa ¬ liščem i n mali m vrtom . Umazan a i n zamkam a j e ta restavracija, a njene cene so prvi h hotelov. Zato pa je razgle d te m veličastnejši. P o ogromn i gladin i jezer a se majejo hropeči modern i parnik i i n kako r orehov e lupin e skačejo čolni, ziban i po nemirn i vodi. Kako r razburjeno morj e se zaganja valovje v obalne hiše ter se razbij a hrupn o v bel e pene. In robov i strmi h gor se svetijo v solnčni luči sivomodro , zelenkasto - črno, belo i n rudeče. Ta m v daljav i pa bleste cerkv e i n hiše riverskeg a obrežja. Velikansk o je to sinjeplavo jezero i n m e d najkrasnejšimi v Evropi . Bles k vode i n raznobojn i odse v Apeni n povzročata, d a se zd i človeku tod vse nenavadn o svetlo i n jasno, d a seza i n razloča oko v najskrajnejšo daljo. Solnc e pripeka , a venda r n i posebne vročine, saj prihaj a z jezer a prijeten hlad . Desenzano im a vs e pogoje najprijetnejšega letovišča. Prekrasn o jezer o z zmern o toploto vode, divn o okolico , n a vs e strani najlepšo panoramo , ne daleč, jedv a dv e ur i s parniko m odtod, tirolsk o Riv o ter Arco . Venda r ne store konserva ¬ tivn i Desenzanc i ničesar z a udobnos t tujcev, k i se zato kraju izogibljejo. Ozk e i n umazan e ulice , umazan e hiše i n uma ¬ zan i restavranti . . . take razmer e promet u tujcev seveda nis o ugodne . Zato pa smo se vendarl e rad i poslovil i od čarobnega razgled a ter bil i proti prvem u mrak u že v Milanu . Tako j n a velikanske m kolodvor u j e opaziti, d a smo v moderne m velike m mestu. Pre d poslopjem j e čakalo nebroj hotelski h vozov , cela vojsk a fakino v (postreščkov) i n dolg a vrst a zasebni h kočij i n fijakarjev. Raze n tega vozov i električne železnice. Fijakarj i imajo bre z izjeme vs i črne al i bel e cilindr e ter temnovišnjeve, rudeče obrobljene uniforme . Vozil i smo se po širokih ulica h z visokimi , bogato fasadiranim i poslopji i n z bujnim , hrupni m prometo m vozo v i n občinstva. P o trotoarjih se ka r gnet e ljudi. Bogastv o i n luksu s povsod. Saj pa je Mila n s svojim i 468 600 prebivalc i z a Napolje m najobljudnejše i n najbogatejše italijansko tovarniško mesto. 900 tovaren i n 10.500 prodajalen je tu ; n a d 200 trgovi n se bav i le s svilo. Industrija svile , volne , bombaža, rokavic , vozov, strojev, i n umetalneg a pohištva cvete. Izvažajo se v velikanski h masa h sir , surov o maslo , jajca i n perutnina . Troje ka ¬ nalo v vež e Mila n s Tessino m i n Pado m i n z jezero m Como . D o Monze , kraljev ¬ skeg a letovišča, kjer je bi l ustreljen kralj Humbert, voz i električna dvonadstropna železnica . L e eno uro vožnje je do tja i n le eno ur o do jeze r Com o i n Lecco . Zat o pa je nava l tujcev tud i v vroči dob i v Milan u vedno veli k i n hotel i so nepre ¬ stano polni. Saj življenje n i drago.
 
(Dalje prih.)
Vrstica 94 ⟶ 102:
 
Turi n im a 8 gledališč, me d njim i troje za opero, dvoje z a opereto i n balet, eno z a veseloigr o v dialektu, eno z a marionet e i n šantan. Tud i svoje vseučilišče, svojo tehnik o i n umetniško slikarsk o i n kiparsk o šolo ima . Naravoslovni h zbir k premor e več. Turinsk a borz a p a j e me d največjimi v Italiji. Trgovin a i n obr t cveteta i n splošno blagostanj e se vid i na vsak korak . Prome t j e izredno živahen, ceste vedn o polne vozov , električni tramvajsk i vlak i I. i n II. razred a vedno natlačeni. Meščani govor e večinoma italijansk i i n francoski, nemški ne razum e mend a niti e n odstotek ob činstva. Turin , čegar slavna zgodovin a sega nazaj do Hanibal a i n Julij a Cesarja, j e še dandane s ponos italijanske historij e i n priljubljeno bivališče članov dvora . Ke r g a obdajajo griči, imajo po njih Turinc i svoje vil e i n letovišča, kjer prebijejo veli k d e l leta. Tak o se razliv a bogastv o i z mest a tud i n a deželo, tak o d a se ponaša v s a slikovit a dolin a Pad a od Milan a i n daleč tja v smer i Genov e s srečnim bla ¬ gostanjem. Turi n j e žarel v morju električnih luči, k o se m sede l n a vla k ter se odpeljal nazaj proti Veroni .
(Dalje.) 4. Verona. Bil a j e trd a noč i n prijetno se je spalo na mehki h blazina h v kupeju, k i je ime l zunaj obešeno deščico z napiso m »separiran vo z z a damo«. V Turin u se m b i l zašel pomotom a vanj, a dam e ni bil o ve s čas nobene. Ke r se m zastr l vrata , s i n i upa l nihče v moj kup e i n tak o se m užival vso pot največjo komodnos t ter spa l kadil , pil, jede l i n spal, spal . . . Nakra t se je ustavi l vlak ; instink ¬ tivn o sem se prebudil, pogleda l n a uro : kazal a je 9U3. Ej, v Veron i smo ! »Stazione Port a Nuova!« Jedv a se m bi l na pe ronu . se j e vla k začel zopet pomikati dalje. Pre d kolodvoro m je stalo nekaj fijakarjev, a nobeneg a omnibusa . »Vs i h6tel i so polni!« m i je pravi l izvošček. Al i na cesti človek venda r ne mor e ostati. Zato sva se vozil a od hotel a do hotela ter iskal a sobico. Hladn o je bilo . Veronsk e ulic e so bil e vaško prazne i n tihe . Vs e kavarne i n vse gostilne zaprte. Končno pa sva iz - taknil a vendari e lepo sobo v hotelu »Aquila vera«. Bil o je že štiri, ko sem zaspal. Že pred 7. pa m e je zbudil o kričanje raznašalcev jutranji h listov . T i raznašalci begajo nervozno po ulicah , se ustavljajo na ourlih hiš, tekajo po kavarnah , gostilnah in prodajalnicah te r vpijejo venome r naslov in vsebino svojega lista. Prodaj o j i h mnogo , zlasti kada r im a list kaj posebno senzacionalnega . Tisti dan je bi l na vrsti nek i borzn i škandal v Turinu . O d vseh strani se j e čulo torej kričanje, visok i in nizki , čisti i n hripav i moški i n ženski glasovi: »Škandal! Sleparija ! Borze n Panam a v Turinu!« Usta l su m i n šel v kavarno . Splo h s em ime l navado , d a se m po kavarna h iska l prvih informacij o vsake m mestu te r poizvedel, kak o naj hodi m i n kak o naj se vozim , d a s i ogleda m nagl o najzanimivejše stvari . Veron a šteje 60 800 prebivalce v te r posadko 6000 mož. Mest o leži ob deroči široki Adiži, k i im a krasn a kamenit a obrežja z drevoredi. N a leve m obrežju se dvigajo hribci , pokriti z visokimi , drug a nad drug o ležečimi hišami i n vrh u vseh mogočne trdnjav e s stolpi i n okopnim i zidovi . T a stran mest a je sploh najlepša. Teras e raznobojni h hiš, me d njim i zeleno drevje i n ko t kron a vseg a gigantsk i ko m plek s utrd b i z rudeče opeke delajo nepo ¬ pisno slikovit vtisk. Kamo r se ga oko, povsod se dvigajo v okrožju holmi , n a njih pa se vidijo stare, porušene, i n nov e utrdbe . T e trdnjav e so bil e do 1. 1866. glavn a opor a avstrijskeg a gospodstva v Gorenj i Italiji, i n Veron a j e bil a središče nerodne avstrijske vojne politike . Neka j posebnega so mal e lesene hi ¬ šice sredi Adiže. Z obrežja vodijo vanje ozk e brv i na močnih kolih . Hišice so mlin i i n kovačnice. Središče mest a j e ozk a i n dolg a Piazz a dell e Erbe , star i forum, dane s tržišče sadja i n zelenjave. N a severne m konc u trg a stoji na stebru kopija benečanskega lev a sv. Marka , sred i trg a j e vodnjak s kipo m Veron e i n pole g nje starinsk a Tribun a s 4 stebri, kje r so se v srednjem vek u razglašale sodbe. N a vseh štirih straneh so visoke , poslikane palače. Fresk e kažejo v ogromni h dimen ¬ zijah Adam a i n Evo , nesramnic o Putifarko , i . t. d. Povso d mnog o kipečega, bujneg a mesa ! S teg a trg a trgovce v i n kramarje v se pride n a aristokratski , lepo tlakovan i trg : Piazz a de i Signor i s Tribuna - lom , Prefettur o i n s stari m »rotovžem«, (Palazzo de l Consiglio ) s krasno zgodnjorenesančno loggio . P o zidovju stoje sohe slavni h Veronesce v starega veka : Korneli j Nepos , Katul , ml . Pliuij , Vitruv , Emili j Macer , Virgilo v prijatelj i n tovariš, ob stenah pa doprsja Veronesce v novejše dobe. Seved a sa m mramor ! Sred i trg a stoji velik a soha stoječega Danteja , k i s i zamišljeno podpir a z desno rok o svojo brado. Dant e je pribežal i z Florenc e 1. 1303. v Veron o ter je dobi l v palači na te m trg u svoje bivališče. T u j e nadaljeval svojo »Božjo komedijo«. S tega trg a se pride zopet na tretji trg , kjer stoji historično znamenit a i n bogata cerkev , S. M a r i a Antic a z romanski m kampanilo m i n z veličastnimi spomenik i Skaligerje v (Arch e Scali - gere ) v čistogotskem slogu. Pre d cer ¬ kvij o je omrežen prostor s sarkofagi, kip i i n mavzoleji. Na d cerkvenim i vrati je sarkofa g i n nad stolpičasto streho vrh u njega mramornat a soha na konju sedečega vitez a Ca n Grand e I. dell a Scal a z mečem v rok i i n na hrbe t pomaknjeno čelado. Skaligerj i so s i tu pred cerkvij o i n sred i mest a ustanovil i svoje pokopališče, k i j e seveda pravcat konglomera t najdragoce ¬ nejših kiparski h i n železnoobrtnih umo ¬ tvorov. (Konec priii.)
 
Spomini s pota. 4. Verona in Videm. (Konec.) Originaln a sta se m i zdel a zlasti kropilnik a k i j u nosit a dv a grbast a možička, m e d katerim i je lev i podob a arhitekt a Gabrijel a Carialija , očeta slavneg a vero« neškega slikarja, Pavl a Veroneškega , čegar mramornati spomeni k stoji pred cerkvijo. Hudobneži so m u že dvakra t odbil i s kamenjem prste, v kateri h je dr ¬ žal svoj kist! Tud i v umetnosti bogati Italiji se torej ne manjk a Vandalov ! Piazz a Vittori o Emanuel e je največji tr g v Veroni . Sred i trg a so nasadi i n pred njim i spomenik kralj a Viktorj a Emanuei a II. n a konju. N a vshodnji strani je slavni antikn i amfiteate r (Arena), k i ga je sezida l Dioklecijan . Dol g je 153 m, širok 122 m i n viso k 32 m . Dane s im a le še dv e nadstropji; dv e sta se že odkru - šili. Okol i i n okol i se krožijo v dveh vr ¬ stah obokan a visok a okna , spodaj so ogromna stebrišča i n več velikanski h vrat.
 
V notranjščini arene se vrsti v silovite m krog u 43 rdečkastormenih stopnjic-sedežev dru g nad drugim . Prosto r za gladiatorj e i n borilc e z zverm i v sredini je 75 m dol g i n 44 m širok. Impozantn a zgradba ! Zahodno arene je Municipio , ko ¬ pija rimskeg a svetišča, do katereg a vod i več stopnjic. Spredaj je široko, mramor - nato stebrišče. Nedaleč odtod je nekdanj i frančiš¬ kansk i samostan, v nje m kapelica , v ka ¬ ter i se kaže sarkofa g ko t »Tomb a d i Giuliett a e Romeo« . Že marsikater a romantična duša je objokaval a t u tragik o ljubezni Romej a i n Julije , i n tud i nek a slovensk a pisateljica je pregrešila z a »Ljub ljansk i Zvon« sentimentale n popis te grob ¬ nice ; — sedanji Veronesc i pa se sam i rogajo solzarjem, k i opevajo sarkofag, kjer ne počivajo nežne kosti zaljubljene Julije , neg o prozaično ogrodje — frančiškanskega priorja . . . N e bo m opisova l k a te d ral e roman ¬ skeg a in gotskeg a slog a i z XII.—XV . veka , tud i ne bazilik e sv . Z e n a , das i je baje najlepša romansk a stavba Gorenj e Italije, i n niti drugi h cerke v i n kapel. Mramo r je p r i Veron i cenen, zato g a je povsod v iz ¬ obilju; kiparje v i n slikarjev , vrh u teh p a
 
 
še meceno v pa j e imel a Veron a že od nekdaj mnogo ! K e r j e končno Veron a domovin a slavneg a arhitekt a Giaconda , najznamenitejšega mojstra zgodnj e renesanse , k i je zgradi l mnog o imenitni h stavb tud i v Be ¬ netkah, Parizu , Rim u i n Trevis u te r j e delova l v Veron i tud i Michel e Sanmi - cheli , k i j e zna l resn i trdnjavsk i slo g umetniško združiti s krasni m dorski m i n postavil v Veron i tud i več privatni h domov , im a seveda Veron a velik o število divni h palač, prelepih cerke v i n hiš. Vsa k hi p zadene človek ob ostanke antičnih stavb, gledališč, palač i n svetišč, katerih stene i n temeljni zidov i so se porabil i z a nov e zgradbe . Povso d najdeš starinske , rimsk e mozaike , antične stebre, oboke , portal e i n sohe. Spomino v n a prv a stoletja kristijanstv a pa je osobito mnogo . N a lev i strani rek e Adiže, takoj n a desni strani Pont e dell e Navi , stoji krasn a stavba Sanmichelija : Palazz o Pomp e i , v njem pa sta Muse o civic o i n Pina - cot6ca . V pritličju so naravoslovne zbirke , fosilije i n starine (rimske i n etruške bronse , mramornat a dela. vaze , novci , izkopanin e p r i stavbah n a koli h ob Gardske m jezeru, nekaj moderni h soh i z mavo a i . dr.); v I.
nadstropju je zbirk a slik. Dvanajs t veliki h soban obseg a več sto de l večinoma veroneških mojstrov , Pavl a Veroneškega, pot e m Bellinija , Mantegne , Moretta, Cavaz - zole, Tizian a i . dr . Svetloba , bujnost barv, čistost kom ¬ pozicij i n jasnos t celote j e dane s še pra v tako ohranjena n a teh umotvorih , kako r b i bil i došli i z slikarskeg a atelijeja šele pred kratkim . Da , ti star i mojstr i so bil i ne le velik i poeti, realistični risarji, nego tud i nedosežni tehnik i nevenljivi h barv . Življenje v Veron i je sice r docel a moderno ; italijanskeg a značaja — raze n na stavbah — n i mnogo . P o širokih uli ¬ c ah drdr a tramvaj s konji, razsvetljava j e električna. Prome t je živahen i n ulic e so zelo obljudene . D a n se je nagiba l k zatonu, ko se m se odpeljal dalje proti Mestr u i n Vidmu . Potovanj e m i j e šlo doslej gladko ; nikje r m i n i bil o treba čakati, nikje r pre ¬ stopati. V Mestr e pa so m e nakra t posadil i i z vlaka , Češ, d a voz i v Benetke , ne pa proti Pontebi . T o je bil o grenko ! Duša je bil a prenapolnjena z vtisk i i n du h utru ¬ jen. Tel o m i j e zahrepenel o po domači postelji i n srce po družini. Upa l sem, d a b o m naslednjega dne dopoludne že doma ,
 
a čakati se m mora l celi h 6 ur . Mestr e p a j e uborno mestec e 4500 duš! V kolodvorsk i restavraciji se m zagleda l šestdesetletneg«. možička s »cesarsko«, sivo brado. Žalosten je zde l ob svoj e m kovčgu. Prisede l sem, pozdravivši g a italijanski, a odgovori l m i je nemški Ve ¬ se l se m g a bil , saj m i j e bil o možno kram ¬ ljati s človekom iste usode . Bi l j e saksons k i tovarna r mali h strojev. Tako j se m e je okleni l ter m e spremljal, pripoveduj e m i o svoji domovini , k i j e dobil a klerikalneg a kralj a Jurija , nepopularneg a moža razsipni h lastnosti. Sl a sv a v Mestre , k i i m a sice r električno razsvetljavo, a sice r docel a vaščansko lice . Nasproti kolodvor a p a sv a našla gostilnico , polno italijanski h častnikov, k i so imel i ond i vaje. Stregl a j e petoric a jedrih, ličnih i n ljubeznivi h Italijank. Jedilneg a list a sice r nis o imeli , zato p a m e j e jedn a prijela pod pazduho , m e peljala v kuhinj o te r m i razkazal a pripravljene jed i ka r »na lic i mesta« n a izbero. In pil a sv a izvrstneg a toskanca , Chianti , šalila se z Italijankam i i n ogreval a Hvoje vtise. Saksone c j e potova l do Milana . Vdeležil se je bi l pevsk e slavnoati v Gradcu , bil par u r v Ljubljani , kje r ,mu je par k Tivol i pra v posebno ugajal, v Be :
 
netka h i n v Milan u pr i sorodniku . Poredn i tovariši i z »Reicha « so zavedl i starčka seboj celo v benečansko »grešno hišo«, kjer j e mora l gledati razuzdan e ples e i n improviziran e »živ e slike«. Togoti l se je s a m na d seboj, a smehljaje ponavljal: »Mein liebe r Herr , es giebt doch wunder - schCne Weibe r auf de r Welt! « In pil a sv a Chiant i — dv e — tr i — štiri steklenice , plačevala lajnarju, d a nam a j e igra l i n igra l ter hvalil a Lutra , k i j e pogrunta l tol i pametno geslo : »We r nicht liebt Wein , Wei b un d Gesan g . . .« Tak o sv a se pra v vesel a nekolik o pred polnočjo odpeljala proti Vidmu . Koma j se j e dobr o zdanilo , sv a mo ¬ ral a izstopiti te r zope t čakati n a no v vlak . Imel a sv a dv e ur i časa, zato sv a tekl a v prijazno mest o Vide m s 23.200 prebivalci. Bil o je še zgodaj i n ulic e prazne . Povso d se vidi , d a je Vide m premožno trgov ¬ s ko i n plemenitaško mesto. Lične palače imajo okusn a pročelja i n obledel e slikarije . N a glavne m trgu , Piazz a Vittori o Emanuele , so zbrane najlepše stavbe . T u j e romansk a bazilik a s šesterokotnim vi ¬ soki m stolpom, čegar vr h kras i pozlačen angel, pre d cerkvij o j e več stopnjio i n vzvišen prostor , kje r stoje v vrsti majhe n
 
bronas t spomeni k kralj a Viktorj a Emanu - el a na konju, mramornat a boginja mir u i n gigantsk i mramornati sohi Herkul a i n Kaka . Klasično nagoto so ji m zakril i s kovina - sti m predpasnikom ! Nasproti cerkv e leži krasn i Palazz o de l Municipi o v slog u benečansko palače dožev s prelepi m stebrov - j e m i n predvežo, k i je poslikan a s freskam i i n okrašena z raznim i sohami . Sosedne palače so last friulski h plemičev. Vide m im a več lepi h trgov , svoj mu ¬ zej i n svojo velik e knjižnico, tehničen za ¬ vod, jave n vr t z velikim i cipresam i i n Ga - ribaldije v spomenik . Mest o je čisto i n snažno, polno vrto v i n nasado v te r veleprijazno po svoji legi. N a povratk u n a kolodvo r se m sre ¬ ča v al Italijanke — Blaasov e modele ! — v brezpetni h solnih , rudečih al i črnih nog a vica h i n pisani h krilih , jajčastookroglih zarjavelih obrazkov , veliki h črnih očij i n bujnih , n a čelo padajočih kodrov . Lep a dekleta ! — A dalje proti domu ! V Ponteb i m e je sprejela ' ploh a dežja i n bežal se m moke r k o t miš n a avstrijsk i kolodvo r . . O b 3. popoldne p a se m bi l n a Bled u p r i Peternelu , kje r sta m e sprejela ženka i n hčerka.
 
Fr. G----r. Fran govekar