|
republikami. Silno bogastvo leži v teh kolosalnih slikah po stenah in po stropeh. V I. nadstropju je 8, v drugem 11 dvoran, polnih najdragocenejših umotvorov najslavnejših italijanskih veleduhov, a tudi stebrišča in galerije so pokrite s kipi in reliefi neprecenljive umetniške in zgodovinske vrednosti. Globoko pod palačo pa so takozvani Pozzi, v skalo sekane ječe, kletem brez oken podobni strašni prostori, mučilnica in morišče. Ozki in zaduhli hodniki segajo daleč okoli pod zemljo, na desni in
levi so nizka vrata, skozi katera je možno v kaznilnice državnih zločincev in veloizdajalcev. Tu je ležal v težkih verigah nesrečni dože Marino Foscari, vojskovodja
Conte di Carmaguola, arhitekt Filippo Calendario i. dr. Tu stoji v ozkem hodniku kos stebra, na katerega so polagali nesreč niki svoje glave pod sekiro krvnika. Tla so nagnena proti morski strani in v tleh sta dve luknji, skozi katere se je odtekala njih kri. Za njimi pa so mala vratca, odkoder so njih trupla odvažali na barkah ter jih potapljali daleč v morju. Palačo dožev veže z ječo navadnih zločincev (Carceri — Prigioni ) krasni obločni mostič iz belega marmorja »Ponte dei Sospiri « (most vzdihov). Ta mostič nad ozkim kanalom za palačo se vidi posebno lepo s sosednjega mosta, Ponte delle Paglia, na Rivi degli Schiavoni. Zločinci, katere so prepeljali iz Prigionov v palačo dožev preko »mostu vzdihov«, so bili izgubljeni za to življenje. V kamenitih kleteh Pozzi so jih obglavili ali pa zadavili, in luči solnca niso videli nikdar več... Najlepši in največji most v Benetkah je seveda Ponte di Rialto preko Velikega kanala. 48m je dolg in 22m širok; na obeh straneh se vspenja kvišku, proti sredini je raven. Na obeh straneh stoje vrhu mostu prodajalnice. Obok ima širino 28m. Ograjata ga galeriji okroglih obočnih oken, ki se končujeta v visoke portale. Tu je promet največji; pod mostom švigajo neprestano gondole, barke in parmki, preko mostu pa se gnete občinstvo. Na večer pa se zbero tu benečanski pevci in pevke na svoji barketi ter prepevajo svoje hrepeneče pesmi. Moški in ženski samospevi se vrste z zbori, v širokem krogu pa poslušajo Benečani in tujci v svojih gondolah. In mesec obseva palače in gondole ter poljublja s svojimi mrzlimi žarki šumljajoče valove... Ne bom opisoval nadalje še drugih znamenitostij Venezije. Accademia di Be11e Arti ima v 20 sobanah nebroj najznamenitejših in modernih umotvorov Tiziana, Tintoretta, Pavla Veroneškega, Bellinija, Boccaccia, Palme Vecchia i. dr. mojstrov iz časov največje slave in mogočnosti Benetk. Cerkve so po svoji arhitektoniki precej slične druga drugi, a vendar ima vsaka toliko različnih dragocenostij in umotvorov najstarejših italijanskih mojstrov, da bi zaslužila vsaka svoj popis. Te cerkve so pravi muzeji slik in tipov, a vsaka ima vrednost milijonov. A te slike in ti kipi so taki, da bi jih naši duhovniki zelotje gotovo nemudoma pometali v največjo temo ali pa bi jih zavili v rjuhe in plašče... H kipom pa bi poklicali najnerodnejšega kamnoseka, da jim z barbarsko roko odžaga in odpili to in ono, kar je dala človeškemu telesu nadvse modra in čista božja narava, pa bodisi Marijinemu ali Kristusovemu ali kateremukoli telesu. Najznamenitejše cerkve v Benetkah pa so vendarle S. Maria della Salute, S. Maria Gloriosa dei Frari, S. Giorgio Maggiore na otoku Isola, S. Zaccaria in S. Maria dei Gesuiti. Tudi nebom opisoval Arsenala s svojim zgodovinsko imenitnim muzejem, ki ima 3 nadstropja in 31 soban egiptskih, asirskih in italijanskih starin, mnogo različnega orožja, slik, kipov iz marmorja, brona in slonove kosti ter lesoreznih umotvorov največje krasote. Mesto ima ogromno tovaren, prodajalnic, ristori in kavarn. Povsod bujno
življenje, povsod vrvenje prodajalcev in nakupovalcev. V notranjih delih so ulice ozke in zaduhle, saj dajejo visoke hiše zraku le malo prostora. Povsod diši po sadju, siru in po ribah, ob kanalih pa prav neprijetno smrdi po morju, v katero se izteka in meče vse. Benetke so en sam muzej znamenitih krasot, a preko teden dnij bi v njih
vendar ne maral živeti! Prezaduhle so in pretesne. Med zrakom ob naših planinah in benečanskim smradom je tolik razloček kakor med kristalno vodo gorskega vrelca
2. Milan.
Vožnja po Gorenji Italiji je ves čas nepopisno prijetna in zanimiva. Na desni in levi se razprostirajo plodna polja, travniki, holmi za holmi, vmes pa dražestno ležeča mesteca, romantične vasice ter gradiči in vile. Visoko po grebenih holmov so razpoložene večnadstropne, arhitektonsko luksuriozno opremljene stavbe, po rebrih hribov in pobočjih brdov so kakor lastavičja gnezda nalepljena razsežna letovišča in sredi njih strme proti nebu smeli stolpi z nizkimi, skoraj s ploskvimi strehami. In ako rabiš kukalo, vidiš skozi visoke ozke line celo zvonove. Rudeče strehe iz krive opeke se svetijo tu in tam iz bujnih gajev, lepi mostovi se spenjajo preko širokih strug brzotekočih potokov in gladke bele ceste se vijejo ob košatih drevoredih. In kamorkoli se ozreš, vidiš dolge ravne vrste nizkih vinskih trt ter aleje murb. Vsako zemljišče meji na dveh straneh prema vrsta visokih dreves, ki vrše tako najnatančnejše nalog o naših kameniti h mejnikov. Vlažna zemljišča preprežajo ravne črte čistih in gladkih jarkov, po katerih se odteka vlaga. Iz vlaka ima tako človek vtis, da se obdelujejo polja vestno in razumno ter da vlada povsod najlepši red. In vendar je bilo videti le malo poljedelcev. Ta in oni pa se je sklonil od dela, se smehljaje ozrl na jaderno brzeči vlak ter zamahnil s širokookrajnim slamnikom v pozdrav potnikom, stoječim ob oknih. In zagorele Italijanke so kazale svoje bele zobe, zamikale rahlo z rokami, otroci pa so pritekali k progi in nam metali poljubne. Prijazno ljudstvo! Vozili smo mimo Vicence, Verone in Peschiere brez prestanka. Tam v daljavi pa se je zasvetil a brezkončna azurnovišnjeva jezerska ravan, obdajana z golimi, ostrorobimi gorami: Lago di Garda, največje jezero gornjeitalsko. Ustavili smo se v Desenzanu, majhni, jedva 4500 oseb broječi luki tik jezera. Na kolodvoru imajo čakalnice presenetljiva napisa »Wart e Saalen« in »Warten Saal,« a nemški vendarle ne razume nihče. Tikoma pristana leži na najlepšem prostoru Caffe-Ristorante al Lido s kopališčem in malim vrtom. Umazana in zamkama je ta restavracija, a njene cene so prvih hotelov. Zato pa je razgled tem veličastnejši. Po ogromni gladini jezera se majejo hropeči moderni parniki in kakor orehove lupine skačejo čolni, zibani po nemirni vodi. Kakor razburjeno morje se zaganja valovje v obalne hiše ter se razbija hrupno v bele pene. In robovi strmih gor se svetijo v solnčni luči sivomodro, zelenkasto-črno, belo in rudeče. Tam v daljavi pa bleste cerkve in hiše riverskega obrežja. Velikansko je to sinjeplavo jezero in med najkrasnejšimi v Evropi. Blesk vode in raznobojni odsev Apenin povzročata, da se zdi človeku tod vse nenavadno svetlo in jasno, da seza in razloča oko v najskrajnejšo daljo. Solnce pripeka, a vendar ni posebne vročine, saj prihaja z jezera prijeten hlad. Desenzano ima vse pogoje najprijetnejšega letovišča. Prekrasno jezero z zmerno toploto vode, divno okolico, na vse strani najlepšo panoramo, ne daleč, jedva dve uri s parnikom odtod, tirolsko Rivo ter Arco. Vendar ne store konservativni Desenzanci ničesar za udobnost tujcev, ki se zato kraju izogibljejo. Ozke in umazane ulice, umazane hiše in umazani restavranti... take razmere prometu tujcev seveda niso ugodne. Zato pa smo se vendarle radi poslovili od čarobnega razgleda ter bili proti prvemu mraku že v Milanu. Takoj na velikanskem kolodvoru je opaziti, da smo v modernem velikem mestu. Pred poslopjem je čakalo nebroj hotelski h vozov, cela vojska fakinov (postreščkov) in dolga vrsta zasebnih kočij in fijakarjev. Razen tega vozovi električne železnice. Fijakarji imajo brez izjeme vsi črne ali bele cilindre ter temnovišnjeve, rudeče obrobljene uniforme. Vozili smo se po širokih ulicah z visokimi, bogato fasadiranimi poslopji in z bujnim, hrupnim prometom vozov in občinstva. Po trotoarjih se kar gnete ljudi. Bogastvo in luksus povsod. Saj pa je Milan s svojimi 468 600 prebivalci za Napoljem najobljudnejše in najbogatejše italijansko tovarniško mesto. 900 tovaren in 10.500 prodajalen je tu; nad 200 trgovin se bavi le s svilo. Industrija svile, volne, bombaža, rokavic, vozov, strojev, in umetalnega pohištva cvete. Izvažajo se v velikanskih masah sir, surovo maslo, jajca in perutnina. Troje kanalov veže Milan s Tessinom in Padom in z jezerom Como. Do Monze, kraljevskega letovišča, kjer je bil ustreljen kralj Humbert, vozi električna dvonadstropna železnica. Le eno uro vožnje je do tja in le eno uro do jezer Como in Lecco. Zato pa je naval tujcev tudi v vroči dobi v Milan u vedno velik in hoteli so neprestano polni. Saj življenje ni drago.
(Dalje prih.)
(Dalje.)
(Dalje.) Ustavil iUstavili smo se v hotelu »Ancora & Ginevra« nna aCorsu Cors u Vittor eVittore Emanuele . Lep , eleganten hotel, fina, taktn ataktna postrežba, čiste, velike , zračne sobe iin n ven ¬ darvendar ceno. Z balkonbalkona asem se mozrl sena ozrPiazzo ldel n a Piazz o de l Duon oDuono ter takoj pred seboj ugleda lugledal najlepši kra skras Milana : čarobno velečastno katedralo , ideaideal l gotsk egotske stavbe iiz zsamega samegbelega a beleg a marmorj amarmorja z neštevilom stolpov i nin stolpičev, kipokipov vin ikipcev n kipce v te rter s tisoči i nin tisoči okraskov . Tramvaji , kočije, motornmotorni i bicikl ibicikli so švigali semtertja, nešteta mnomnožica ¬je žicahitela jna e hitel a n a vs evse strani, raznašalci listov p apa so se drldrli i i nin kričali naslov enaslove svojih večernih žurnalov. Nečuven hruhrup p i nin vrišč! In šli smo mim omimo katedrale , ob gigantskegigantskem mspomeniku spomenikViktorja u Viktorj a Emanuel aEmanuela ter krenil ikrenili po sijajnih arkadah , kki i obda jajoobdajajo vso levo stran katedralineg akatedralinega trga, ob krasotni h palačah v » GalerijGalerijo o Vik ¬ torj aViktorja Emanela« . VhoVhod din iizhod ntvorita izho d tvorit a marmornat amarmornata slavoloka . TudTudi iRim Ri m i nin Napolj imat aimata tako »galerijo«, todtoda a milansk amilanska je najlepša i nin najveličastnejša. DvDve edolgi dolg i i nin široki, n ana sredi navpično križajoči se ulic iulici sta pokrit apokrita s stekleno obočno streho. N aNa širokem osmerokotne mosmerokotnem križišču j eje veličastna, 5050m m visok avisoka kupola . N aNa obeh straneh z marmarmornatim ¬ mornati m mozaiko mmozaikom tlakovanih , le pešcem pristopnih uli culic se vrst evrste najlepše i nin najbogatejše prodajalnice , banke , knjigotrž- nice knjigotržnice, kavarnkavarne e i nin najfinejši restavranti. Občinstvo se sprehaja po električno, kakokakor r d a ndan razsvetljeni galeriji al iali pa sedi pred kavarnamkavarnami i i nin restavranti. Kako rKakor v mravmravljišču ¬ ljišču gomaz i i ngomazi vrvin ivrvi po tej ogromni , čarobno krasn ikrasni dvorani . Najelegantnejša milansk amilanska gospoda imima a t utu svoj večerni ren - dez-vous. In svil asvila šumi, rožljajo sablje, smeh, flir tflirt vsepovsod ,. .. NNa alevi lev i stran istrani proti izhod uizhodu pa j eje restavrant »Gambrinushalle«. Tud iTudi nocoj je natlačeno poln ,. N aNa lični galeriji svir asvira fin damskdamski i orkeste rorkester Dunajčank. Živahno, strastno sviraj osvirajo Puccinija , Leoncovalla , Mascagnija , Verdija , Auberj a Auberja.. . a v svoj e msvojem elementu so, k oko zaigrajo Ziehrerje v valček. SignorinSignorina aMary MarSmesckal y Smescka l —- gotovo Slovanka , kako rkakor njene tovarišice! —- se smehljaje ziblje, nalahnnalahno oposkakuje poskakujin e i n prikimav aprikimava s svojo zlatolas ozlatolaso glavico , iin n smehlj asmehlja se ves bel ibeli orkester , smehlja vse občinstvo . , .. »Freundchen, \vaswas denksdenkst t d udu denn, soll'n wiwir rnach nac h Haus eHause geh'n, odeoder r w i rwir bleib n allhie r nallhier.. . .?« —- Moj Bog , spominspomini i i ziz zlatih, srečnih študentovskih let so navalil inavalili name.. . Ziehrerje vZiehrerjev orkester.. . Stalehner , nna a desn idesni prijatelj Vidic , nna a n a lev ilevi prijatelj Goestl . . . okol iokoli nas od razkošja ploskajoči i nin objemajoči se DuDunajčanje! - najčanje! — solz esolze so mmi i stopil estopile v oči i nin s tresočo rokroko osem se m dvigni ldvignil čašo črnega »monakovčana« . . . »Freundchen, vras denksdenkst t d udu denn. ,..« poje dane sdanes dr . Josi pJosip ter se smehlj asmehlja svoji ženicLženici » WiWir r bleib nbleibn allhier ! BoBog g Vaj uVaju živi! Tristo ! , L ustnoLustno' p apa tako!« In nna adve dv e j eje šlo, k oko smo se sešli z Morfejem ! NNa a vs evse zgodaj pa zopet n ana nogah ! V »Cafe Bifli« sesem m zasledi lzasledil po dolge mdolgem času zopet avstrijskavstrijski ilist lis t te rter izvedel, dda a mini ¬ strski hministrskih konferenc rad iradi nagodbe še vedno n ini konec . No , hval ahvala Bogu , dom adoma torej še vse pr ipri starem ! In sedaj hajd v katedral okatedralo vis - a vis : » Du o m oDuomo Maria e Nascenti« ! Bae - decke rBaedecker trdi, d ada je ta katedralkatedrala a me dmed največjimi i nin najkrasnejšimi vseg avsega sveta. Verjame mVerjamem mu . Začeli so jo zidati 1. 1386, a dane sdanes še ni dogotovljena i n mend ain nikdamenda rnikdar ne bo. Okol iOkoli 100 delavce vdelavcev se giblje vedno po njeni strehstrehi i i nin njenih stolpih. VojvodVojvoda aGaleazzo Galeazz o Viscont iVisconti je podari l ce l mramornapodaril tcel hrimramornat bhrib v Candoglij iCandogliji ob LagLago oMaggiore Maggiorin eiz ibelega nmramorja ije zvsa beleg a mramorj a j e v s a siln asilna stavba. Slo gSlog je gotski, le zahodnzahodni i glavn i vhoglavni dvhod je grško-rimski. DaDal l g aga je napraviti cesar Napoleon I. 1. 1805. OblikOblika a cerkv ecerkve je latinsk ilatinski križ ter im aima pet ogromni hogromnih ladij i nin pet glavni hglavnih vhodov . Poprečna ladija imima a tr itri dele. CerkeCerkev vpokriva pokriv a ploske vploskev 11. 700 m s700m ter im aima v njej prostorprostora a vkol ivkoli 40.000 oseb. Dolg aDolga je 148 m 148m, široka 8888m m i nin do stropa v sredinsredini i 48 m48m visoka . LadijLadije e nos inosi 52 stebrov, kki i merij omerijo v premer upremeru 2- 5 m5m ter so do zaglavj azaglavja po 24 m24m visoki . Zunaj i nin znotraj cerkvcerkve eje j e n a dnad 3000 velikivelikih h i nin manjših kipov , a še 1000 ji hjih bo napraviti , d ada bodo vsvsi istebriči ste-briči i nin stolpiči enako okrašeni. Okol iOkoli vsakeg a stebra je namreč 8—28—22 2kipov kipo v i nin kipcev . Vsak oVsako leto jijih hnapravijo napravijnajodličnejši o najodlič- nejši italijansk iitalijanski kiparji nekaj. Že doslej je veljala cerkecerkev v okol iokoli 550 milijono vmilijonov kron , a porabljeni marmo rmarmor je zastonj. Vho dVhod v to nepopisno veličastno ka ¬ tedralo tvorkatedralo itvori 12 pirami dpiramid z 52 bas reliefi i nin 200 kipi . K oKo vstopiš v cerkev , se ti zdi, da si zašel v gozd velikanski hvelikanskih stebrov. OgromnOgromna a okn aokna so živo poslikana s prizorprizori i i ziz sv. pismpisma a i nin zgodovine cerkve . OkolOkoli iin i n okol iokoli stebrov so krasn ikrasni kipi , nna a nekate ¬ r i hnekaterih po 8, po drugi hdrugih 16 al iali po 24—32 . Tl aTla so pisan mramorna tmramornat mozaik . N aNa desni iin n lev ilevi so mramornati oltarji z velikimvelikimi ikipi kipin i i n bas i nbasin haut relifi, z zlatimzlatimi iin i n srebrnim isrebrnimi križi ter okraski . Me dMed oltarji so bronastbronaste ein i n mramorn emramorne sohe razni hraznih vladarjev , škofov iin n umetniko vumetnikov ter vzidanvzidani isarkofagi sarkofagiz i i z razno ¬ bojnogaraznobojnoga mramorja . Stene iin n obok ioboki stropa so poslikan iposlikani s fresco slikarijamslikarijami i najzna ¬ menitejšihnajznamenitejših mojstrov . PrePred d veliki mvelikim oltarjem je velikanskvelikanski ikrog kro g sami hsamih oltarjev, v ta kro gkrog vodijo navzdo lnavzdol stopnjice, iin ntudi tud i t utu so dragoceni oltarji ter pred njim injimi stoječi mramornati sarkofagi. V zlatu, srebru iin n bron ubronu z vloženimi biserji se lesket alesketa vse, iin n kamo rkamor pogledaš, rdeč, črn, rumerumen nin i n temnozele ntemnozelen mramor . T uTu je tudtudi ipodzemeljska podzemeljskapela kin akrsta kapel a i n krst a Karl aKarla Borromejskega . (Zakristan pokaže celo trupl otruplo svetnikovo , a k oako plačaš 5 frankov! Imponujoč, čaroben je vtis k te gigantske katedrale , kki i krij ekrije v sebi nebroj umotvoro v neprecenljiv eneprecenljive vrednosti, a še veličastnejši j eje pogled s strehe kupole . 460 stopnjic vod ivodi do vrhuncvrhunca a vitkeg avitkega stolpa vrh u kupole . Stoječ na krov ukrovu cerkve , imaš vtisk, da s isi v silni , nna a sred isredi vzbočeni dvorani. Bel , svetesvetel lmarmor marmookoli r okol i i nin okoli . Umetn oUmetno izrezljane galerij egalerije obdajajo to dvorano, v kater okatero vodijo z razniraznih h stran istrani prekrasne dekoratione ograje najfinejšega kiparskegkiparskega a deiadela. 9000 mramornati hmramornatih cvetlic , sadov i nin tičev je tu. Skoz iSkozi 366 zmajski hzmajskih glav se odteka dež. In pred teboj zopet gozd neštevilnih gotskih stolpičev, obkro - žanihobkrožanih s kipci , vrhvrhu u vsakeg avsakega stolpiča pa soha svetniksvetnika aali al i zgodovinskeg azgodovinskega imenitnika . Na ¬ poleonNapoleon I. je postavipostavil l tud itudi svojo soho na tak stolp: v grški togi, gologlagologlav v i nin z desnico na sulic osulico oprt, gleda nizdo lnizdol na katadralo , k iki se jje ezidala zidal a i nin okraševala po njegov injegovi inicijativi. Razgle dRazgled s te strehe, kki i im aima 14 strelovodov , na kater ikateri pa imaš občutek, dda a s isi v snežnobeli galeriji soh iin nraznih razni h pla ¬ stičnihplastičnih umotvorov , j eje velikanski . Spodaj brezkončno mesto s sto i nin sto cerkvami , tovarnamtovarnami i i nin palačami, nna ajugozahodu jugozahod u Mont eMonte Viso , Mon tMont Ceniš, memed dnjima njimSuperga a Su - perg a pr ipri Turinu , Montblank , Velik iVeliki Sv. Bernard , Mont eMonte Rosa , n ana vshodu Ortler , n ana jug u Certosa. Baje se vidijo celo stolpi iin nkupole kupoliz ePavije iin z Pavij e i n z aza njo ležeči Apenini . (Dalje prih.)▼N a kolodvor u imajo čakalnice presenetljiva napis a »Wart e Saalen« i n »Warten Saal,« a nemški vendarl e ne razum e nihče. Tikom a pristana leži n a najlepšem prostoru Caffe-Ristorant e a l Lid o s kopa ¬ liščem i n mali m vrtom . Umazan a i n zamkam a j e ta restavracija, a njene cene so prvi h hotelov. Zato pa je razgle d te m veličastnejši. P o ogromn i gladin i jezer a se majejo hropeči modern i parnik i i n kako r orehov e lupin e skačejo čolni, ziban i po nemirn i vodi. Kako r razburjeno morj e se zaganja valovje v obalne hiše ter se razbij a hrupn o v bel e pene. In robov i strmi h gor se svetijo v solnčni luči sivomodro , zelenkasto - črno, belo i n rudeče. Ta m v daljav i pa bleste cerkv e i n hiše riverskeg a obrežja. Velikansk o je to sinjeplavo jezero i n m e d najkrasnejšimi v Evropi . Bles k vode i n raznobojn i odse v Apeni n povzročata, d a se zd i človeku tod vse nenavadn o svetlo i n jasno, d a seza i n razloča oko v najskrajnejšo daljo. Solnc e pripeka , a venda r n i posebne vročine, saj prihaj a z jezer a prijeten hlad . Desenzano im a vs e pogoje najprijetnejšega letovišča. Prekrasn o jezer o z zmern o toploto vode, divn o okolico , n a vs e strani najlepšo panoramo , ne daleč, jedv a dv e ur i s parniko m odtod, tirolsk o Riv o ter Arco . Venda r ne store konserva ¬ tivn i Desenzanc i ničesar z a udobnos t tujcev, k i se zato kraju izogibljejo. Ozk e i n umazan e ulice , umazan e hiše i n uma ¬ zan i restavranti . . . take razmer e promet u tujcev seveda nis o ugodne . Zato pa smo se vendarl e rad i poslovil i od čarobnega razgled a ter bil i proti prvem u mrak u že v Milanu . Tako j n a velikanske m kolodvor u j e opaziti, d a smo v moderne m velike m mestu. Pre d poslopjem j e čakalo nebroj hotelski h vozov , cela vojsk a fakino v (postreščkov) i n dolg a vrst a zasebni h kočij i n fijakarjev. Raze n tega vozov i električne železnice. Fijakarj i imajo bre z izjeme vs i črne al i bel e cilindr e ter temnovišnjeve, rudeče obrobljene uniforme . Vozil i smo se po širokih ulica h z visokimi , bogato fasadiranim i poslopji i n z bujnim , hrupni m prometo m vozo v i n občinstva. P o trotoarjih se ka r gnet e ljudi. Bogastv o i n luksu s povsod. Saj pa je Mila n s svojim i 468 600 prebivalc i z a Napolje m najobljudnejše i n najbogatejše italijansko tovarniško mesto. 900 tovaren i n 10.500 prodajalen je tu ; n a d 200 trgovi n se bav i le s svilo. Industrija svile , volne , bombaža, rokavic , vozov, strojev, i n umetalneg a pohištva cvete. Izvažajo se v velikanski h masa h sir , surov o maslo , jajca i n perutnina . Troje ka ¬ nalo v vež e Mila n s Tessino m i n Pado m i n z jezero m Como . D o Monze , kraljev ¬ skeg a letovišča, kjer je bi l ustreljen kralj Humbert, voz i električna dvonadstropna železnica . L e eno uro vožnje je do tja i n le eno ur o do jeze r Com o i n Lecco . Zat o pa je nava l tujcev tud i v vroči dob i v Milan u vedno veli k i n hotel i so nepre ¬ stano polni. Saj življenje n i drago.
(Dalje prih.)
▲(Dalje.) Ustavil i smo se v hotelu »Ancora & Ginevra« n a Cors u Vittor e Emanuele . Lep , eleganten hotel, fina, taktn a postrežba, čiste, velike , zračne sobe i n ven ¬ dar ceno. Z balkon a se m se ozr l n a Piazz o de l Duon o ter takoj pred seboj ugleda l najlepši kra s Milana : čarobno velečastno katedralo , idea l gotsk e stavbe i z sameg a beleg a marmorj a z neštevilom stolpov i n stolpičev, kipo v i n kipce v te r s tisoči i n tisoči okraskov . Tramvaji , kočije, motorn i bicikl i so švigali semtertja, nešteta mno ¬ žica j e hitel a n a vs e strani, raznašalci listov p a so se drl i i n kričali naslov e svojih večernih žurnalov. Nečuven hru p i n vrišč! In šli smo mim o katedrale , ob gigantske m spomenik u Viktorj a Emanuel a ter krenil i po sijajnih arkadah , k i obda jajo vso levo stran katedralineg a trga, ob krasotni h palačah v »Galerij o Vik ¬ torj a Emanela« . Vho d i n izho d tvorit a marmornat a slavoloka . Tud i Ri m i n Napolj imat a tako »galerijo«, tod a milansk a je najlepša i n najveličastnejša. Dv e dolg i i n široki, n a sredi navpično križajoči se ulic i sta pokrit a s stekleno obočno streho. N a širokem osmerokotne m križišču j e veličastna, 50 m visok a kupola . N a obeh straneh z mar ¬ mornati m mozaiko m tlakovanih , le pešcem pristopnih uli c se vrst e najlepše i n najbogatejše prodajalnice , banke , knjigotrž- nice , kavarn e i n najfinejši restavranti. Občinstvo se sprehaja po električno, kako r d a n razsvetljeni galeriji al i pa sedi pred kavarnam i i n restavranti. Kako r v mrav ¬ ljišču gomaz i i n vrv i po tej ogromni , čarobno krasn i dvorani . Najelegantnejša milansk a gospoda im a t u svoj večerni ren - dez-vous. In svil a šumi, rožljajo sablje, smeh, flir t vsepovsod ,. . N a lev i stran i proti izhod u pa j e restavrant »Gambrinushalle«. Tud i nocoj je natlačeno poln, N a lični galeriji svir a fin damsk i orkeste r Dunajčank. Živahno, strastno sviraj o Puccinija , Leoncovalla , Mascagnija , Verdija , Auberj a .. . a v svoj e m elementu so, k o zaigrajo Ziehrerje v valček. Signorin a Mar y Smescka l — gotovo Slovanka , kako r njene tovarišice! — se smehljaje ziblje, nalahn o poskakuj e i n prikimav a s svojo zlatolas o glavico , i n smehlj a se ves bel i orkester , smehlja vse občinstvo . , . »Freundchen, \vas denks t d u denn, soll'n wi r nac h Haus e geh'n, ode r w i r bleib n allhie r . . .?« — Moj Bog , spomin i i z zlatih, srečnih študentovskih let so navalil i name.. . Ziehrerje v orkester.. . Stalehner , n a desn i prijatelj Vidic , n a n a lev i prijatelj Goestl . . . okol i nas od razkošja ploskajoči i n objemajoči se Du - najčanje! — solz e so m i stopil e v oči i n s tresočo rok o se m dvigni l čašo črnega »monakovčana« . . . »Freundchen, vras denks t d u denn.,.« poje dane s dr . Josi p ter se smehlj a svoji ženicL »Wi r bleib n allhier ! Bo g Vaj u živi! Tristo ! , L ustno' p a tako!« In n a dv e j e šlo, k o smo se sešli z Morfejem ! N a vs e zgodaj pa zopet n a nogah ! V »Cafe Bifli« se m zasledi l po dolge m času zopet avstrijsk i lis t te r izvedel, d a mini ¬ strski h konferenc rad i nagodbe še vedno n i konec . No , hval a Bogu , dom a torej še vse pr i starem ! In sedaj hajd v katedral o vis- a vis : »Du o m o Maria e Nascenti« ! Bae - decke r trdi, d a je ta katedral a me d največjimi i n najkrasnejšimi vseg a sveta. Verjame m mu . Začeli so jo zidati 1. 1386, a dane s še ni dogotovljena i n mend a nikda r ne bo. Okol i 100 delavce v se giblje vedno po njeni streh i i n njenih stolpih. Vojvod a Galeazz o Viscont i je podari l ce l mramorna t hri b v Candoglij i ob Lag o Maggior e i n i z beleg a mramorj a j e v s a siln a stavba. Slo g je gotski, le zahodn i glavn i vho d je grško-rimski. Da l g a je napraviti cesar Napoleon I. 1. 1805. Oblik a cerkv e je latinsk i križ ter im a pet ogromni h ladij i n pet glavni h vhodov . Poprečna ladija im a tr i dele. Cerke v pokriv a ploske v 11.700 m s ter im a v njej prostor a vkol i 40.000 oseb. Dolg a je 148 m , široka 88 m i n do stropa v sredin i 48 m visoka . Ladij e nos i 52 stebrov, k i merij o v premer u 2-5 m ter so do zaglavj a po 24 m visoki . Zunaj i n znotraj cerkv e j e n a d 3000 veliki h i n manjših kipov , a še 1000 ji h bo napraviti , d a bodo vs i ste-briči i n stolpiči enako okrašeni. Okol i vsakeg a stebra je namreč 8—2 2 kipo v i n kipcev . Vsak o leto ji h napravij o najodlič- nejši italijansk i kiparji nekaj. Že doslej je veljala cerke v okol i 550 milijono v kron , a porabljeni marmo r je zastonj. Vho d v to nepopisno veličastno ka ¬ tedralo tvor i 12 pirami d z 52 bas reliefi i n 200 kipi . K o vstopiš v cerkev , se ti zdi, da si zašel v gozd velikanski h stebrov. Ogromn a okn a so živo poslikana s prizor i i z sv. pism a i n zgodovine cerkve . Okol i i n okol i stebrov so krasn i kipi , n a nekate ¬ r i h po 8, po drugi h 16 al i po 24—32 . Tl a so pisan mramorna t mozaik . N a desni i n lev i so mramornati oltarji z velikim i kip i i n bas i n haut relifi, z zlatim i i n srebrnim i križi ter okraski . Me d oltarji so bronast e i n mramorn e sohe razni h vladarjev , škofov i n umetniko v ter vzidan i sarkofag i i z razno ¬ bojnoga mramorja . Stene i n obok i stropa so poslikan i s fresco slikarijam i najzna ¬ menitejših mojstrov . Pre d veliki m oltarjem je velikansk i kro g sami h oltarjev, v ta kro g vodijo navzdo l stopnjice, i n tud i t u so dragoceni oltarji ter pred njim i stoječi mramornati sarkofagi. V zlatu, srebru i n bron u z vloženimi biserji se lesket a vse, i n kamo r pogledaš, rdeč, črn, rume n i n temnozele n mramor . T u je tud i podzemeljs k a kapel a i n krst a Karl a Borromejskega . (Zakristan pokaže celo trupl o svetnikovo , a k o plačaš 5 frankov! Imponujoč, čaroben je vtis k te gigantske katedrale , k i krij e v sebi nebroj umotvoro v neprecenljiv e vrednosti, a še veličastnejši j e pogled s strehe kupole . 460 stopnjic vod i do vrhunc a vitkeg a stolpa vrh u kupole . Stoječ na krov u cerkve , imaš vtisk, da s i v silni , n a sred i vzbočeni dvorani. Bel , svete l marmo r okol i i n okoli . Umetn o izrezljane galerij e obdajajo to dvorano, v kater o vodijo z razni h stran i prekrasne dekoratione ograje najfinejšega kiparskeg a deia. 9000 mramornati h cvetlic , sadov i n tičev je tu. Skoz i 366 zmajski h glav se odteka dež. In pred teboj zopet gozd neštevilnih gotskih stolpičev, obkro - žanih s kipci , vrh u vsakeg a stolpiča pa soha svetnik a al i zgodovinskeg a imenitnika . Na ¬ poleon I. je postavi l tud i svojo soho na tak stolp: v grški togi, gologla v i n z desnico na sulic o oprt, gleda nizdo l na katadralo , k i se j e zidal a i n okraševala po njegov i inicijativi. Razgle d s te strehe, k i im a 14 strelovodov , na kater i pa imaš občutek, d a s i v snežnobeli galeriji soh i n razni h pla ¬ stičnih umotvorov , j e velikanski . Spodaj brezkončno mesto s sto i n sto cerkvami , tovarnam i i n palačami, n a jugozahod u Mont e Viso , Mon t Ceniš, me d njim a Su - perg a pr i Turinu , Montblank , Velik i Sv. Bernard , Mont e Rosa , n a vshodu Ortler , n a jug u Certosa. Baje se vidijo celo stolpi i n kupol e i z Pavij e i n z a njo ležeči Apenini . (Dalje prih.)
(Dalje.)
--------------
(Dalje.) Nasproti glavneg a vhod a v katedral o se dvig a veli k bronas t spomeni k Vik ¬ torj a Emanuel a II. (del o kiparj a Ercola Rose). Tud i t u je upodobljen kralj v bojeviti pozi, z mečem v roki , sedeč na rezgetajočem konju. Vikto r Emanue l v Benetka h dvig a svojo rok o s sabljo v neokusno parado, kako r b i hote l kom u presekati glavo , milansk i pa je desnic o povesil, kako r da pozdravlj a z mečem v boj hiteče čete. Okol i postavk a je okol i in okol i haut. relief, kažoč povratek čet v Milan u po bitk i pr i Magenti . Spomenik a Viktorja Emanuel a ne pogreša mend a nobeno italijansko mesto. Raze n v Benetka h in v Milan u se m g a našel tud i v Turinu , Veroni i n celo v Vidmu . A tud i drugi h spomeniko v se ne manjka v Milanu . N a Piazz a dell a Scal a 8 e dvig a soha Leonard a d a Vinci , °a podstavku, n a štirih straneh spome ¬ nika pa stoje slikarjev i učenci; n a Piazz a wS. Fedel e stoji spomeni k poeta Al . Ma n z o n i j a , na Piazz a Cavou r j e spomeni k državnika grofa Camill a Cavourja , v V i a Princip e Umbert o I. stoji spomeni k državnika Agost a Bertanija , na Pia ¬ z z a de Mercanti spomeni k podesta Tres - sen a na konju, pred Vi a Dant e spome ¬ n ik pesnik a Gius . Parinija , pr i foro Bonopart e je bronas t ki p Garibaldij a na konju, n a podstavku »revolucija« i n »svoboda« ter imen a vseh bitk, v kateri h je bi l Garibaldi ; pred justično palačo spomeni k Beccarij e i n končno v javne m ljudske m vrt u (Giardini Publici ) spomenik i geolog a Stoppanija , general a S i r - torija , pesnik a Carl a Port e te r Ant. Rosminij a i n Luc . Manare , dve h piemontski h patriotov. Pole g teh spomeniko v s posamez ¬ nim i kip i al i celim i skupinam i pa je v Milan u še cela vrst a spominski h obelisko v s figuralnimi okraski , me d tem i najlepši: Monument o dell e cinqu e gior - n a t e. D a je bi l nekdaj Mila n avstrijsko mesto, o te m n i najti nobeneg a sledu, i n v vsej Gorenj i Italiji n i niti enega spomink a n a dobrote , s katerim i j e Avstrij a obsipal a ta prelepi de l Italije . . . Pač! Široke i n krasne ceste ter izvrstne železniške proge, po teh pa lepi kupej i vlakov , to so še spomin i na nekdanj o avstrijsko dobo ! N a Piazz a dell a Scal a stoji zunaj prav neznatno i n preprosto, a slavno gledališče : Teatr o all a Scala . Zanimal a m e je tud i njegova notranjščina, saj s i j e v te m gledališču nabra l nevenljivih lavorik tud i slovensk i umetni k - pevec, Josi p N o 1 1 i . Vtisk , k i g a del a notranjos t gleda ¬ lišča, je velikanski . Pe t vrs t lož in galerijo im a ta ogromn a stavba, nekdaj svetišče božje, dandane s pa najslavnejše italijansko svetišče umetnosti. 3600 gledalce v sprejme vase to gledališče, sezidano že 1. 1778, a dane s še prav tako sijajno krasno , kako r bi bil o novo. Bel o i n zlatoobrobljeno je zidovje i n lesovje, temno rudeče vse baršunasto pohištvo, zastor i i. dr . V ložah im a prostora najmanje po 6 oseb, a v sil i tud i 10. Genialn i arhitek t Giu s Piermarin i je ustvari l pač najidealnejše lože, kajti i z vseh je pogled naravnos t na oder, k i se vid i od vseh strani i n i z vseh koto v ves , od skrajnje lev e do skrajnje desne ter tud i do skrajnje globočine v ozadju. Z a vsak o ložo, k i im a dvoje vrat, d a ne prihaja nika k šum al i hru p s hodnikov , j e še poseben, elegantno luksuriozn o oprem ¬ ljen salonček. Tak o im a vsak posestnik lože še salon, v katere m sprejema posetnik e ter v katere m lahk o vživa tud i me d predstavo vse najrazlične udobnosti. K e r je to gledališče namenjeno oper i i n baletu, je seveda tud i oder velikanski . Garderob e zborov , baleta i n komparzerij e so pod odro m v dveh nadstropjih, le soiistinje i n solisti imajo svoje garderobe n a desni i n lev i strani odra. Garderob a primadonn e je veli k salon, čegar vs e štiri stene so zrcalaste . V ozadju odr a so štiri vhodi , skoz i kater e prihajajo na večer vozov i i n konji. Akustik a gledališča je baje najpopolnejša, zato mor a ostati vs e neizpre - menjeno ter s i ne upajo dodati niti najmanjše dekoracije , d a b i ne pokvaril i sedanje idealne zvončnosti. V vestibul u so velik e sohe prvi h i n najslavnejših italijanskih pokojnih operni h komponistov . L e Gius . Verd i je dobi l svojo soho, ko je še živel i n celo sa m dirigira l svoje opere v tem gledališču. Poleti je gledališče zaprto. Najznamenitejše poslopje umetnosti v Milan u pa je seveda Palazz o d i Brer a (Accademi a d i Bell e Arti), nekda j(od 1651—1775) konvik t jezuitov , danes knjižnic a z na d 300.000 tiskanim i i n pisanim i deli, muze j novce v (okoli 50.000 različnih) i n zbirk a sli k i n ki ¬ pov . Palača je mramornat a i n renesan¬ čnega sloga. Okol i krasneg a dvorišča se razprostirat a v ogromne m čveterokotu stebrišči (v pritličju i n nadstropju), na sred i pa stoji velik a bronast a soha nageg a Na ¬ poleona I., k i drži v levic i dolg o impera - torsko palico , v desnic i p a n a kroglj i kr i lato Muz o umetnosti. Soha je slavno delo Canove . Me d stebrovjem so postavljene sohe razni h imenitniko v (učenjakov, umetniko v i n državnikov). Zbirk a sli k j e razdeljena po 31 ve ¬ liki h dvoranah. Najstarejši i n najmoder ¬ nejši italijanski i n drug i mojstr i so t u zastopani. Raffael , Leonard o da Vinci , Mantegna , Bellini , T i - zian , Tintoretto , Correggio , Rubens , Rembrandt , va n D y c k i . dr . imajo t u v velike m številu svoje originale . Mesec e b i rabi l človek, da b i preštudiral vs e te dane s še pra v tako sveže i n jasne umotvore , kako r b i bil i prišli ravnoka r i z atelijejev. Al i eno treba iznov a konstatirati : d a so bil i ti neumr ¬ ljiv i mojstr i ne le velik i umetniki , nego tud i marljiv i i n delavni. Sice r b i ne bil i mogl i ustvariti tolik o čudežnih de l večne krasote !
(Dalje prih.)
|
