Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 69:
Nasproti glavnega vhoda v katedralo se dviga velik bronast spomenik Viktorja Emanuela II. (delo kiparja Ercola Rose). Tudi tu je upodobljen kralj v bojeviti pozi, z mečem v roki, sedeč na rezgetajočem konju. Viktor Emanuel v Benetkah dviga svojo roko s sabljo v neokusno parado, kakor bi hotel komu presekati glavo, milanski pa je desnico povesil, kakor da pozdravlja z mečem v boj hiteče čete. Okoli postavka je okoli in okoli haut relief, kažoč povratek čet v Milanu po bitki pri Magenti. Spomenika Viktorja Emanuela ne pogreša menda nobeno italijansko mesto. Razen v Benetkah in v Milanu sem ga našel tudi v Turinu, Veroni in celo v Vidmu. A tudi drugih spomenikov se ne manjka v Milanu. Na Piazza della Scala se dviga soha Leonarda da Vinci, na podstavku, na štirih straneh spomenika pa stoje slikarjevi učenci; na Piazza st. Fedele stoji spomenik poeta Al. Manzonija, na Piazza Cavour je spomenik državnika grofa Camilla Cavourja, v Via Principe Umberto I. stoji spomenik državnika Agosta Bertanija, na Piazza de Mercanti spomenik podesta Tressena na konju, pred Via Dante spomenik pesnika Gius Parinija, pri foro Bonoparte je bronast kip Garibaldija na konju, na podstavku »revolucija« in »svoboda« ter imena vseh bitk, v katerih je bil Garibaldi; pred justično palačo spomenik Beccarije in končno v javnem ljudskem vrtu (Giardini Publici) spomeniki geologa Stoppanija, generala Sir torija, pesnika Carla Porte ter Ant. Rosminija in Luc. Manare, dveh piemontskih patriotov. Poleg teh spomenikov s posameznimi kipi ali celimi skupinami pa je v Milanu še cela vrsta spominskih obeliskov s figuralnimi okraski, med temi najlepši:
 
MonumentMonumento odelle dellcinque e cinqu e gior - n a t egiornate. D aDa je bi lbil nekdaj Mila nMilan avstrijsko mesto, o tetem m n ini najti nobeneg anobenega sledu, i nin v vsej Gorenj iGorenji Italiji n ini niti enega spominkspominka a n ana dobrote , s katerimkaterimi ije jAvstrija e Avstrij a obsipal aobsipala ta prelepi de ldel Italije . . . Pač! Široke i nin krasne ceste ter izvrstne železniške proge, po teh pa lepi kupej ikupeji vlakov , to so še spomin ispomini na nekdanj onekdanjo avstrijsko dobo ! NNa aPiazza Piazzdella a dell a Scal aScala stoji zunaj prav neznatno i nin preprosto, a slavno gledališče : TeatrTeatro o all aalla Scala . ZanimalZanimala a m eme je tud itudi njegova notranjščina, saj ssi i j eje v te mtem gledališču nabra lnabral nevenljivih lavorik tud i slovensk itudi umetnislovenski kumetnik - pevec, Josi p N o 1 1 iJosip Nolli. Vtisk , kki iga gdela anotranjost del a notranjos t gleda ¬ liščagledališča, je velikanski . PePet t vrs tvrst lož in galerijo im aima ta ogromn aogromna stavba, nekdaj svetišče božje, dandane sdandanes pa najslavnejše italijansko svetišče umetnosti. 3600 gledalce vgledalcev sprejme vase to gledališče, sezidano že 1l. 1778, a dane sdanes še prav tako sijajno krasno , kako rkakor bi bil obilo novo. BelBelo o i nin zlatoobrobljeno je zidovje i nin lesovje, temno rudeče vse baršunasto pohištvo, zastor izastori i. dr . V ložah im aima prostora najmanje po 6 oseb, a v silsili i tud itudi 10. GenialnGenialni iarhitekt arhitekGius t Giu s Piermarin iPiermarini je ustvari lustvaril pač najidealnejše lože, kajti i ziz vseh je pogled naravnos tnaravnost na oder, k iki se vid ividi od vseh strani iin n i ziz vseh koto vkotov ves , od skrajnje lev eleve do skrajnje desne ter tud itudi do skrajnje globočine v ozadju. ZZa a vsak ovsako ložo, kki i im aima dvoje vrat, d ada ne prihaja nika knikak šum al i hruali phrup s hodnikov , j eje še poseben, elegantno luksuriozn o oprem ¬luksuriozno ljenopremljen salonček. TakTako o im aima vsak posestnik lože še salon, v katere mkaterem sprejema posetnik eposetnike ter v katerekaterem mlahko lahkuživa o vživa tud i metudi dmed predstavo vse najrazlične udobnosti. K e rKer je to gledališče namenjeno operoperi i i nin baletu, je seveda tud itudi oder velikanski . Garderob eGarderobe zborov , baleta iin n komparzerij ekomparzerije so pod odro modrom v dveh nadstropjih, le soiistinje i nin solisti imajo svoje garderobe n ana desni iin n lev ilevi strani odra. Garderob a primadonnGarderoba eprimadonne je veli kvelik salon, čegar vs evse štiri stene so zrcalaste . V ozadju odr aodra so štiri vhodi , skozskozi i kater ekatere prihajajo na večer vozovvozovi i i nin konji. Akustik aAkustika gledališča je baje najpopolnejša, zato mor amora ostati vsvse e neizpre - menjenoneizpremenjeno ter s isi ne upajo dodati niti najmanjše dekoracije , dda a b ibi ne pokvaril ipokvarili sedanje idealne zvončnosti. V vestibul uvestibulu so velik evelike sohe prviprvih h i nin najslavnejših italijanskih pokojnih operni hopernih komponistov . L eLe Gius . Verd iVerdi je dobi ldobil svojo soho, ko je še živel i nin celo sasam m dirigira ldirigiral svoje opere v tem gledališču. Poleti je gledališče zaprto. Najznamenitejše poslopje umetnosti v Milan uMilanu pa je seveda PalazzPalazzo odi d i Brer aBrera (AccademiAccademia adi d i Bell eBelle Arti), nekdanekdaj j(od 1651—1775) konvik tkonvikt jezuitov , danes knjižnic aknjižnica z na dnad 300.000 tiskanimtiskanimi iin i n pisanim ipisanimi deli, muzemuzej j novce vnovcev (okoli 50.000 različnih) iin nzbirka zbirkslik a sli k i n ki ¬ povin kipov. Palača je mramornatmramornata ain i n renesan¬ čnegarenesančnega sloga. OkolOkoli i krasneg akrasnega dvorišča se razprostirat arazprostirata v ogromne mogromnem čveterokotu stebrišči (v pritličju i nin nadstropju), na sred isredi pa stoji velikvelika a bronast abronasta soha nagegnagega a Na ¬ poleonaNapoleona I., k iki drži v leviclevici idolgo dolg o impera - torskoimperatorsko palico , v desnicdesnici ipa pna akroglji nkrilato a kroglj i kr i lato Muz oMuzo umetnosti. Soha je slavno delo Canove . Me dMed stebrovjem so postavljene sohe razniraznih h imenitniko vimenitnikov (učenjakov, umetnikoumetnikov v i nin državnikov). ZbirkZbirka aslik sli k j eje razdeljena po 31 ve ¬ liki hvelikih dvoranah. Najstarejši iin n najmoder ¬ nejšinajmodernejši italijanski iin ndrugi drug i mojstr imojstri so t utu zastopani. Raffael , Leonard oLeonardo da Vinci , Mantegna , Bellini , T i - zian Tizian, Tintoretto , Correggio , Rubens , Rembrandt , vavan n D y c kDyck i . dr . imajo t utu v velike mvelikem številu svoje originale . MesecMesece ebi b i rabi lrabil človek, da b ibi preštudiral vs evse te dane sdanes še pra vprav tako sveže i nin jasne umotvore , kakokakor rbi b i bil ibili prišli ravnokar iz atelijejev. Ali eno treba iznova konstatirati: da so bili ti neumrljivi mojstri ne le veliki umetniki, nego tudi marljivi in delavni. Sicer bi ne bili mogli ustvariti toliko čudežnih del večne krasote!
 
(Dalje prih.)
Vrstica 75:
(Dalje.)
 
PredolgPredolgo o b ibi se mudimudil l pr ipri opisovanju znamenitosti Milana , akako o b i hotebi lhotel še na dalje le kratk okratko omenjati krasot ekrasote posameznih, četudi le najzanimivejših stavb in v njih hranjeni hhranjenih umetnin . Castell oCastello Sforzerco , milansk imilanski grad, je kvadratična renesančna ogromn aogromna stavba i ziz neometane rudeče opeke. N aNa vsakem ogl uoglu je okrogeokrogel l al iali oglat stolp. Poslopje obdaja širok iin n globo kglobok jarek, preko katereg akaterega vodijo mostovi. V grad ugradu je več dvorišč, i z kateriiz hkaterih se pride v ararheološki ¬tervumetniški heološkin iobrtni tervumetnišk i i n obrtn i muze jmuzej antičnih iin n moderni hmodernih del. Včasih je bi lbil grad prozaična vojašnica. BibliotecBiblioteca aAmbrosiana Ambrosianna a n a Pi - azzaPiazza de' Mercanti imima a okol iokoli 175.000 tistiskanih kanihdel de l i nin 8400 rokopiso vrokopisov ter velikan ¬ skovelikansko število slislik k i nin kipov . TudTudi i t utu so zastopani Raffael , Tizian , LeonardLeonardo o d ada Vinci , Moretto , Ferrar iFerrari i. dr . Cerke vCerkev je v MilanMilanu u kako rkakor v Bene t k a hBenetkah neštevilno. Posebn o znamenitPosebno eznamenite so: bizantinskbizantinska aHasilica H a s i lic a d idi S. Ambrogi oAmbrogio z mramornatmramornato o tlakovani mtlakovanim dvoriščem, kki i g aga obdajajo arkade , pod njimnjimi isarkofagi sarkofagin ivzidani i n vzidan i nagrobn inagrobni spomeniki , s tremtremi iladijami ladijam i i nin osmerokotno kupolkupolo o na d glav ¬ n inad mglavnim oltarjem. Sezidan aSezidana je bil abila baje že v 5. stoletju. V njej je krsti lkrstil sv. Ambrož sv. Avguština ter zabrani lzabranil cesarju Teodoziju radradi i klanj aklanja v Tesaloniki hTesalonikih vstop v cerke vcerkev. V bizantinskebizantinskem mslogu slogje usezidana jtudi evelika sezidanChiesa a tud i velik a Chies a dell adella Grazie , samostansksamostanska acerkev cerke v i ziz XV . vek aveka z velika n akovelikansko kupolo . PolePoleg g cerkv ecerkve je nekdanj inekdanji refektorij z nadpiso mnadpisom »Cenacolo Vinciano«, v njej pa velikansk avelikanska olnata, že pokvarjena slikslika aLeonarda Leonardda a d a Vinc iVinci »Zadnj a ve ¬ čerjaZadnja večerja« te rter še več drugi hdrugih freskoslik in reliefov . Najstarejša cerke vcerkev sv . Lorenc aLorenca je bil abila baje nekdaj palača Maksimijan aMaksimijana v IV . stoletju. Pre d cerkvijPred ocerkvijo stoji antičen Por ¬ ti kusPortikus 16 korintski hkorintskih stebrov. CerkeCerkev v j eje osmerokotna ter im aima kupolo . T i k noveg aTik parknovega aparka leži amfiteatra - ličn alična arena , sezidana v strogo romanromanskem ¬ ske m slog uslogu leta 1805. Rabil aRabila se je včasih z a tekmovanjza atekmovanja v ježi i nin vožnji, dandane sdandanes pa se vrše tud itudi razne športne dirkdirke e i nin veselice . M e dMed največje zanimivosti Milan aMilana pa spadaCimiterspada oCimitero monumentale,glavn oglavno pokopališče, kki ipokriva pokriv a ploske vploskev 200.000 m 1 000m2. Vho dVhod tvorijo galerijgalerije ein iarkade nnad arkad e na d viso ¬ kim ivisokimi stopnjicami. StavbStavba aima imobliko ana oblik o n a e n ieni (vhodni) strani odprteg aodprtega čveterokota. NNa asredi sred i i nin obeh konce hkonceh so visokvisoke e luksu - riozneluksuriozne kupole . V tej stavb istavbi so bogataške krvptkrvpte ein i n podzemeljsk epodzemeljske galerije z na dnad 30.000 grobnicami . KrasniKrasnih hreliefov reliefoin vpoprsi i n poprs i j eje nebroj. Ogromn oOgromno pokopališče pa j eje pravcat muzemuzej jmilanske milansk e kiparsk ekiparske umetnosti. T uTu je neštevilo prekrasnih , arhitekarhitektonsko ¬ tonsko umetalni humetalnih mavzolejev , bronastibronastih hin imramornatih nkipov mramornati h kipo v i nin poprsi ; celih skupiskupin nna nposameznih a posamezni h grobovi hgrobovih pa n ana tisoče i nin tisoče. Pr iPri nas običajnih križev, nagrobni hnagrobnih plošč iin nodlomljenih odlomljeni h stebro vstebrov je nna a te mtem pokopališču minimalno . Prek oPreko




grob a soprog a leži bronast a podob a n a obraz u le¬ žeče soprog e — ob gomil i mater e stoje v objem u plakajoči mramorn i otročiči — na grob u spi n a bronasti zoti mrtv a dev a sama ; do prs i j e gol a i n z razpuščenimi lasmi , telo pa j i pokriv a dragocena odeja; — n a gomil i cele rodbine je bronast a sku ¬ pin a proti neb u se dvigajočih teles, v vzlet u držečih se me d seboj z a roke ; le zadnj i i n najnižji še stega rok o po zemlj i . . . Realistično poetični prizor i i n sku ¬ pine žalujočih ostalih povsod ! Zat o pa je vtisk tega pokopališča mogočno pretres ¬ ljiv. Zd i se ti , kako r d a s i zašel v iiro k gaj cipre s i n palm , kje r vs e plak a i n se za večno poslavlja s pravka r umirajočimi. Življenje i n smrt, obup i n nada , sreča umrli h i n žalost potomce v je upodobljena t u v mojstrski h umotvori h plastično. Mi - lion i počivajo t u i n milion i franko v kras e njih gomile ! Del o nepopisne krasot e pa je končno tud i Arc o dell a Pace , mirovn i slavo ¬ l ok i z sameg a belega mramorj a z velikan ¬ ski m obokani m prehodo m i n z dvem a visokim a stranskim a vratoma . Ose m korintski h stebrov drži ogromno stavbo rim ¬ skeg a sloga, a z novorenesančnimi okraski , reliefi i n kipi . N a vrh u se pelje v rimske m voz u s 6 konj i genij miru . N a vsake m 4 oglov pa dvig a go l jezdec lovoro v venec . Slavolok se j e začel staviti leta 1807. v proslav o zma g Napoleon a L, a razkri l g a je šele leta 1838. avstrijski cesar Ferdinand I. T a spomeni k iz beleg a kreolskeg a mramorj a je veljal skoraj 4 milion e italijanski h lir . Das i stoji sredi široke ceste, je vendarl e obdan z verigam i ter se je možno voziti le n a obeh straneh. Mila n j e moderno , bogato mesto — majhen Pariz . Živahno i n bujno j e v njem trgovsk o i n obrtno življenje ter veselo i n prijazno njegovo prebivalstvo. Baj e prebiv a v njem več tisoč Nemcev , venda r pa se nemške govoric e ne čuje nikjer . Italijan¬ ščina vlad a skoraj izključno, das i se govor i po prodajalnicah tud i precej francoski . Spočetka avgust a n i sezona za potovanje po Italiji, vendarl e pa je v Milan u tud i v najhujši vročini mnog o tujcev, ve¬ činoma Francozov , Angleže v i n Nemcev . Zato pa so zvečer restavranti i n kavarne nabit o polne . Skoraj povsod svirajo privatne izvrstne kapele . Tretjega dne popoldne se m se odpelja l v Turi n na prv o mednarodn o razstav o v Italiji. (Dalje prih.
(Dalje.) 3. Turin. Turi n j e prv o mesto, čegar im e se m slišal v svojem življenju. »Turin! Turin!« s e m klica l ves dan, k o se m po Igu še platno prodajal. Turi n j e bi l namreč m o jeg a deda, grajščinskega gozdnarj a i n lovca, krasn i — pes, moj prv i zvesti prijatelj . .. Kasnej e se m izpozna l seveda več Turinov , a nobeden n i bi l tako plemenit e pasme , tak o lepo rujav i n elegantno vitek kako r dedov ; da, mnog o krmežljavih i n garjavih ižanskih ščenet je imel o im e Turin . Gotov o je bi l velik , a nekolik o že smešen patriot tisti, k i je nazva l prv i svojega psa — Turin . Vs o svojo avstrijsko ogorčenost, besno sovraštvo i n zaničevanje je pač hote l izraziti s tem, d a je im e piemontsk e prestolic e nade l pasji mrcini . Saj je i z Turin a izšlo velik o in — bodim o objektivni ! — idealno narodno gibanje Italijanov z a osvobojo cele Gorenj e Italije. V Turin u je zasnova l gro f Cavou r načrt, d a iztrg a Beneško, Lombardsko , Parm o i n Moden o zopet avstrijsk i kroni , t u sta se združila Vikto r Emanue l II. i n Napoleo n III. s svojimi armadam i proti avstrijsk i i n Turi n je bil , k i je izva l vse tiste nesrečne boje, v kateri h so nesposobni, a tembolj naduti i n krut i avstrijski general i gro f Gvulai , Hess , Zobel, Sohlic k i n "VVimpfTen izgubljal i bitk o z a bitk o ter ko s z a koso m prekrasne Italije. T u se je začelo snovanj e zjedinjenega italijanskeg a kraljestva. Turi n je zato najslavnejše in najspoštovanejše gorenjeitalsk o mesto, ponos Italijano v za veke . Avstrijc u — seveda — p a zbuja le grenka , bridk a čustva. Bitk e pr i Palestru, Magenti , Melegnanu , Solferinu i n Sa n Martin u so pokazal e svetu največje junaštvo avstrijskega vojaštva, a vs e junaštvo i n tisoči i n tisoči padli h hrabri h borilce v niso izdal i ničesar. Avstrijsk a pozicija je bil a izgubljen a i n tud i poznejši zmagoslavni boji j e nis o mogl i rešiti več. Zahtev a na bojišču krvavečih Piemonte - zov : »Sire, fate questa po ver a Italia!« se je izpolnil a i n ponosno geslo »T Italia fara d a se« se je uresničilo. Uresničil pa g a j e Turin ! 335.600 prebivalce v šteje dane s Tu ¬ rin , ponosen i n mogočen je še vedno. T o mesto aristokratov , bankirje v te r veletrž- cev j e že davno prebolel o udarec , da m u je vze l Ri m prvenstv o me d italijanskim i mesti, izgubil o je svoje nekdanj e ogromne i n nepremagljive ' trdnjav e te r je dane s le še marljivo , moderno trgovinsk o središče. Tako j prv i vtisk Turin a je simpatičen. K o se m stopil i z centralneg a kolodvora, širila se j e pred menoj razsežna Piazz a Carl o Felice , obkrožana z ogrom ¬ nimi , mračnimi palačami i n z veliki m ljudski m vrtom . Po d palačami so zopet običajne italijanske arkade , široke i n svetle, i n pod njim i elegantne kavarne , restavranti i n bogate prodajalne . Široke, dunajskem u Ring u slične ceste vodijo okol i središča mesta, po njih pa se gnete ob¬ činstvo, ropočejo električni tramvaj i i n liv - riran i kočijaži. Bujno življenje povsod ! Hote l Alb . Rom a & Rocc a Cavou r m e je sprejel pod svojo streho i n vese l s e m bil , d a se m našel t u vedno smehljajočo se sobarico, k i m i je v najpristnejšem dunajske m dialekt u povedala , ka m naj grem , d a završim da n najprijetnejše. »N a Piazz i Castell o v restavrantu Rom a j e variete-gledališče!« Dobro , pojdimo tja! In kreni l se m jo po Vi a Roma , preko Piazz e S. Carlo , mim o velikeg a spomenik a kralj a Karol a Albert a v oklepu na konju do Pa - lazz a Madama . T u sem torej v središču Turina . Palazz o Madam a sredi trg a im a dv e fronti: proti Pad u im a pročelje srednjeveški značaj s starinskim , črnim zidovjem, majhnim i okenc i i n na vsake m ogl u sestnajsterokoten trdnjavski stolp, ob njih p a rasto divje smrek e i n goščava; pročelje na drug i strani pa im a značaj docela mo ¬ derne, luksuriozn e palače. Turinc i pripovedujejo, d a je prebival a v njej krasn a kneginja , vdov a Marija , k i je menjal a vsak čas svoje ljubimc e te r izbrisaval a svojo grešno ljubezen z njim i s tem, d a ji h j e drugeg a z a drugi m pahnil a skoz i skrit a vratca v Pad . T a vedn o zaljubljena grešnica i n morilk a j e bil a torej nekak a italijanska Semirad a al i nekak a kneginj a Jelena na bosenske m Zvorniku ! Variet e im a veli k i n lep oder , a poslušalci sede na odkrite m vrtu, pijo, jedo, pušijo ter gledajo i n poslušajo ting l tanglsko umetnost. Pre d odro m je nameščen orkester , v katere m igrajo »prvo violino« rene i n boben. Strašna godba ! V duh u s e m se do tal odkri l ljubljansk i društveni godbi, k i je v primer i s to turinsk o bando pravcat idea l orkestra . Turinc i pa imajo
mend a kosmat a ušesa, saj razen mene n i bil o mend a v vsej množici nikogar , k i b i s i vsak hi p tiščal ušesa . . . In n a odr u so nastopale debelona - pudrane i n surovonažminkane pevke , dvigale že itak jedv a do kole n segajoča raznobojna atlasasta krilc a i n kazal e pisane, s pentljami pokrit e svilene hlačice, mahal e z golim i rokami , kako r b i se otepale ko marjev , brcal e naprej i n nazaj kako r b i j i h lomi l krč i n odpiral e svoja usta. Škoda lepi h deklet! Mord a so bil a nekdaj dobr e pevke , dane s pa je bil o slišati le semter - tja hripav , rezek ton i z hropečih, prebujnih prs . Al i Turince m so izredno ugajala: ploskal i so kako r blazni , butal i s petam i ob t l a ter bil i s palicam i po kovinasti h ploščah mizic . In čul se m vedno i n vedno »da capo« isti i n isti kupi c s surovopikantno poento. In nastopal i so žensko našemljeni pevc i z velik o vlasuljo a l a Julija , pel i sopran, delal i me d posameznim i kiticam i v zrak u preobrate, da so letela kril a i n se j e vide l trik o do pasa. In zopet so div ¬ jal i Turinc i ter razgrajal i kako r besni. »Pevke « p a so pritekl e izz a zastorja, se poklonil e z najgracioznejšim nasmehom , p a mahom a potegnil e vlasulj e z glav e .. . i n pokazal e so se pristno moške pleše! In nastopi l je strelec, k i je na glav i stoje