Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 69:
Nasproti glavnega vhoda v katedralo se dviga velik bronast spomenik Viktorja Emanuela II. (delo kiparja Ercola Rose). Tudi tu je upodobljen kralj v bojeviti pozi, z mečem v roki, sedeč na rezgetajočem konju. Viktor Emanuel v Benetkah dviga svojo roko s sabljo v neokusno parado, kakor bi hotel komu presekati glavo, milanski pa je desnico povesil, kakor da pozdravlja z mečem v boj hiteče čete. Okoli postavka je okoli in okoli haut relief, kažoč povratek čet v Milanu po bitki pri Magenti. Spomenika Viktorja Emanuela ne pogreša menda nobeno italijansko mesto. Razen v Benetkah in v Milanu sem ga našel tudi v Turinu, Veroni in celo v Vidmu. A tudi drugih spomenikov se ne manjka v Milanu. Na Piazza della Scala se dviga soha Leonarda da Vinci, na podstavku, na štirih straneh spomenika pa stoje slikarjevi učenci; na Piazza st. Fedele stoji spomenik poeta Al. Manzonija, na Piazza Cavour je spomenik državnika grofa Camilla Cavourja, v Via Principe Umberto I. stoji spomenik državnika Agosta Bertanija, na Piazza de Mercanti spomenik podesta Tressena na konju, pred Via Dante spomenik pesnika Gius Parinija, pri foro Bonoparte je bronast kip Garibaldija na konju, na podstavku »revolucija« in »svoboda« ter imena vseh bitk, v katerih je bil Garibaldi; pred justično palačo spomenik Beccarije in končno v javnem ljudskem vrtu (Giardini Publici) spomeniki geologa Stoppanija, generala Sir torija, pesnika Carla Porte ter Ant. Rosminija in Luc. Manare, dveh piemontskih patriotov. Poleg teh spomenikov s posameznimi kipi ali celimi skupinami pa je v Milanu še cela vrsta spominskih obeliskov s figuralnimi okraski, med temi najlepši:
(Dalje prih.)
Vrstica 75:
(Dalje.)
grob a soprog a leži bronast a podob a n a obraz u le¬ žeče soprog e — ob gomil i mater e stoje v objem u plakajoči mramorn i otročiči — na grob u spi n a bronasti zoti mrtv a dev a sama ; do prs i j e gol a i n z razpuščenimi lasmi , telo pa j i pokriv a dragocena odeja; — n a gomil i cele rodbine je bronast a sku ¬ pin a proti neb u se dvigajočih teles, v vzlet u držečih se me d seboj z a roke ; le zadnj i i n najnižji še stega rok o po zemlj i . . . Realistično poetični prizor i i n sku ¬ pine žalujočih ostalih povsod ! Zat o pa je vtisk tega pokopališča mogočno pretres ¬ ljiv. Zd i se ti , kako r d a s i zašel v iiro k gaj cipre s i n palm , kje r vs e plak a i n se za večno poslavlja s pravka r umirajočimi. Življenje i n smrt, obup i n nada , sreča umrli h i n žalost potomce v je upodobljena t u v mojstrski h umotvori h plastično. Mi - lion i počivajo t u i n milion i franko v kras e njih gomile ! Del o nepopisne krasot e pa je končno tud i Arc o dell a Pace , mirovn i slavo ¬ l ok i z sameg a belega mramorj a z velikan ¬ ski m obokani m prehodo m i n z dvem a visokim a stranskim a vratoma . Ose m korintski h stebrov drži ogromno stavbo rim ¬ skeg a sloga, a z novorenesančnimi okraski , reliefi i n kipi . N a vrh u se pelje v rimske m voz u s 6 konj i genij miru . N a vsake m 4 oglov pa dvig a go l jezdec lovoro v venec . Slavolok se j e začel staviti leta 1807. v proslav o zma g Napoleon a L, a razkri l g a je šele leta 1838. avstrijski cesar Ferdinand I. T a spomeni k iz beleg a kreolskeg a mramorj a je veljal skoraj 4 milion e italijanski h lir . Das i stoji sredi široke ceste, je vendarl e obdan z verigam i ter se je možno voziti le n a obeh straneh. Mila n j e moderno , bogato mesto — majhen Pariz . Živahno i n bujno j e v njem trgovsk o i n obrtno življenje ter veselo i n prijazno njegovo prebivalstvo. Baj e prebiv a v njem več tisoč Nemcev , venda r pa se nemške govoric e ne čuje nikjer . Italijan¬ ščina vlad a skoraj izključno, das i se govor i po prodajalnicah tud i precej francoski . Spočetka avgust a n i sezona za potovanje po Italiji, vendarl e pa je v Milan u tud i v najhujši vročini mnog o tujcev, ve¬ činoma Francozov , Angleže v i n Nemcev . Zato pa so zvečer restavranti i n kavarne nabit o polne . Skoraj povsod svirajo privatne izvrstne kapele . Tretjega dne popoldne se m se odpelja l v Turi n na prv o mednarodn o razstav o v Italiji. (Dalje prih. (Dalje.) 3. Turin. Turi n j e prv o mesto, čegar im e se m slišal v svojem življenju. »Turin! Turin!« s e m klica l ves dan, k o se m po Igu še platno prodajal. Turi n j e bi l namreč m o jeg a deda, grajščinskega gozdnarj a i n lovca, krasn i — pes, moj prv i zvesti prijatelj . .. Kasnej e se m izpozna l seveda več Turinov , a nobeden n i bi l tako plemenit e pasme , tak o lepo rujav i n elegantno vitek kako r dedov ; da, mnog o krmežljavih i n garjavih ižanskih ščenet je imel o im e Turin . Gotov o je bi l velik , a nekolik o že smešen patriot tisti, k i je nazva l prv i svojega psa — Turin . Vs o svojo avstrijsko ogorčenost, besno sovraštvo i n zaničevanje je pač hote l izraziti s tem, d a je im e piemontsk e prestolic e nade l pasji mrcini . Saj je i z Turin a izšlo velik o in — bodim o objektivni ! — idealno narodno gibanje Italijanov z a osvobojo cele Gorenj e Italije. V Turin u je zasnova l gro f Cavou r načrt, d a iztrg a Beneško, Lombardsko , Parm o i n Moden o zopet avstrijsk i kroni , t u sta se združila Vikto r Emanue l II. i n Napoleo n III. s svojimi armadam i proti avstrijsk i i n Turi n je bil , k i je izva l vse tiste nesrečne boje, v kateri h so nesposobni, a tembolj naduti i n krut i avstrijski general i gro f Gvulai , Hess , Zobel, Sohlic k i n "VVimpfTen izgubljal i bitk o z a bitk o ter ko s z a koso m prekrasne Italije. T u se je začelo snovanj e zjedinjenega italijanskeg a kraljestva. Turi n je zato najslavnejše in najspoštovanejše gorenjeitalsk o mesto, ponos Italijano v za veke . Avstrijc u — seveda — p a zbuja le grenka , bridk a čustva. Bitk e pr i Palestru, Magenti , Melegnanu , Solferinu i n Sa n Martin u so pokazal e svetu največje junaštvo avstrijskega vojaštva, a vs e junaštvo i n tisoči i n tisoči padli h hrabri h borilce v niso izdal i ničesar. Avstrijsk a pozicija je bil a izgubljen a i n tud i poznejši zmagoslavni boji j e nis o mogl i rešiti več. Zahtev a na bojišču krvavečih Piemonte - zov : »Sire, fate questa po ver a Italia!« se je izpolnil a i n ponosno geslo »T Italia fara d a se« se je uresničilo. Uresničil pa g a j e Turin ! 335.600 prebivalce v šteje dane s Tu ¬ rin , ponosen i n mogočen je še vedno. T o mesto aristokratov , bankirje v te r veletrž- cev j e že davno prebolel o udarec , da m u je vze l Ri m prvenstv o me d italijanskim i mesti, izgubil o je svoje nekdanj e ogromne i n nepremagljive ' trdnjav e te r je dane s le še marljivo , moderno trgovinsk o središče. Tako j prv i vtisk Turin a je simpatičen. K o se m stopil i z centralneg a kolodvora, širila se j e pred menoj razsežna Piazz a Carl o Felice , obkrožana z ogrom ¬ nimi , mračnimi palačami i n z veliki m ljudski m vrtom . Po d palačami so zopet običajne italijanske arkade , široke i n svetle, i n pod njim i elegantne kavarne , restavranti i n bogate prodajalne . Široke, dunajskem u Ring u slične ceste vodijo okol i središča mesta, po njih pa se gnete ob¬ činstvo, ropočejo električni tramvaj i i n liv - riran i kočijaži. Bujno življenje povsod ! Hote l Alb . Rom a & Rocc a Cavou r m e je sprejel pod svojo streho i n vese l s e m bil , d a se m našel t u vedno smehljajočo se sobarico, k i m i je v najpristnejšem dunajske m dialekt u povedala , ka m naj grem , d a završim da n najprijetnejše. »N a Piazz i Castell o v restavrantu Rom a j e variete-gledališče!« Dobro , pojdimo tja! In kreni l se m jo po Vi a Roma , preko Piazz e S. Carlo , mim o velikeg a spomenik a kralj a Karol a Albert a v oklepu na konju do Pa - lazz a Madama . T u sem torej v središču Turina . Palazz o Madam a sredi trg a im a dv e fronti: proti Pad u im a pročelje srednjeveški značaj s starinskim , črnim zidovjem, majhnim i okenc i i n na vsake m ogl u sestnajsterokoten trdnjavski stolp, ob njih p a rasto divje smrek e i n goščava; pročelje na drug i strani pa im a značaj docela mo ¬ derne, luksuriozn e palače. Turinc i pripovedujejo, d a je prebival a v njej krasn a kneginja , vdov a Marija , k i je menjal a vsak čas svoje ljubimc e te r izbrisaval a svojo grešno ljubezen z njim i s tem, d a ji h j e drugeg a z a drugi m pahnil a skoz i skrit a vratca v Pad . T a vedn o zaljubljena grešnica i n morilk a j e bil a torej nekak a italijanska Semirad a al i nekak a kneginj a Jelena na bosenske m Zvorniku ! Variet e im a veli k i n lep oder , a poslušalci sede na odkrite m vrtu, pijo, jedo, pušijo ter gledajo i n poslušajo ting l tanglsko umetnost. Pre d odro m je nameščen orkester , v katere m igrajo »prvo violino« rene i n boben. Strašna godba ! V duh u s e m se do tal odkri l ljubljansk i društveni godbi, k i je v primer i s to turinsk o bando pravcat idea l orkestra . Turinc i pa imajo
mend a kosmat a ušesa, saj razen mene n i bil o mend a v vsej množici nikogar , k i b i s i vsak hi p tiščal ušesa . . . In n a odr u so nastopale debelona - pudrane i n surovonažminkane pevke , dvigale že itak jedv a do kole n segajoča raznobojna atlasasta krilc a i n kazal e pisane, s pentljami pokrit e svilene hlačice, mahal e z golim i rokami , kako r b i se otepale ko marjev , brcal e naprej i n nazaj kako r b i j i h lomi l krč i n odpiral e svoja usta. Škoda lepi h deklet! Mord a so bil a nekdaj dobr e pevke , dane s pa je bil o slišati le semter - tja hripav , rezek ton i z hropečih, prebujnih prs . Al i Turince m so izredno ugajala: ploskal i so kako r blazni , butal i s petam i ob t l a ter bil i s palicam i po kovinasti h ploščah mizic . In čul se m vedno i n vedno »da capo« isti i n isti kupi c s surovopikantno poento. In nastopal i so žensko našemljeni pevc i z velik o vlasuljo a l a Julija , pel i sopran, delal i me d posameznim i kiticam i v zrak u preobrate, da so letela kril a i n se j e vide l trik o do pasa. In zopet so div ¬ jal i Turinc i ter razgrajal i kako r besni. »Pevke « p a so pritekl e izz a zastorja, se poklonil e z najgracioznejšim nasmehom , p a mahom a potegnil e vlasulj e z glav e .. . i n pokazal e so se pristno moške pleše! In nastopi l je strelec, k i je na glav i stoje
|