Wikivir

Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 75:
(Dalje.)
 
Predolgo bi se mudil pri opisovanju znamenitosti Milana, ako bi hotel še na dalje le kratko omenjati krasote posameznih, četudi le najzanimivejših stavb in v njih hranjenih umetnin. Castello Sforzerco, milanski grad, je kvadratična renesančna ogromna stavba iz neometane rudeče opeke. Na vsakem oglu je okrogel ali oglat stolp. Poslopje obdaja širok in globok jarek, preko katerega vodijo mostovi. V gradu je več dvorišč, iz katerih se pride v arheološki tervumetniški in obrtni muzej antičnih in modernih del. Včasih je bil grad prozaična vojašnica. Biblioteca Ambrosiana na Piazza de'Mercanti ima okoli 175.000 tiskanih del in 8400 rokopisov ter velikansko število slik in kipov. Tudi tu so zastopani Raffael, Tizian, Leonardo da Vinci, Moretto, Ferrari i. dr . Cerkev je v Milanu kakor v Benetkah neštevilno. Posebno znamenite so: bizantinska Hasilica di S. Ambrogio z mramornato tlakovanim dvoriščem, ki ga obdajajo arkade, pod njimi sarkofagi in vzidani nagrobni spomeniki, s tremi ladijami in osmerokotno kupolo nad glavnim oltarjem. Sezidana je bila baje že v 5. stoletju. V njej je krstil sv. Ambrož sv. Avguština ter zabranil cesarju Teodoziju radi klanja v Tesalonikih vstop v cerkev. V bizantinskem slogu je sezidana tudi velika Chiesa della Grazie, samostanska cerkev iz XV. veka z velikansko kupolo. Poleg cerkve je nekdanji refektorij z nadpisom »Cenacolo Vinciano«, v njej pa velikanska olnata, že pokvarjena slika Leonarda da Vinci »Zadnja večerja« ter še več drugih freskoslik in reliefov. Najstarejša cerkev sv. Lorenca je bila baje nekdaj palača Maksimijana v IV. stoletju. Pred cerkvijo stoji antičen Portikus 16 korintskih stebrov. Cerkev je osmerokotna ter ima kupolo. Tik novega parka leži amfiteatra - lična arena, sezidana v strogo romanskem slogu leta 1805. Rabila se je včasih za tekmovanja v ježi in vožnji, dandanes pa se vrše tudi razne športne dirke in veselice. Med največje zanimivosti Milana pa spada Cimitero monumentale, glavno pokopališče, ki pokriva ploskev 200.000m2. Vhod tvorijo galerije in arkade nad visokimi stopnjicami. Stavba ima obliko na eni (vhodni) strani odprtega čveterokota. Na sredi in obeh konceh so visoke luksuriozne kupole. V tej stavbi so bogataške krvpte in podzemeljske galerije z nad 30.000 grobnicami. Krasnih reliefov in poprsi je nebroj. Ogromno pokopališče pa je pravcat muzej milanske kiparske umetnosti. Tu je neštevilo prekrasnih, arhitektonsko umetalnih mavzolejev, bronastih in mramornatih kipov in poprsi; celih skupin na posameznih grobovih pa na tisoče in tisoče. Pri nas običajnih križev, nagrobnih plošč in odlomljenih stebrov je na tem pokopališču minimalno. Preko groba soproga leži bronasta podoba na obrazu ležeče soproge - ob gomili matere stoje v objemu plakajoči mramorni otročiči - na grobu spi na bronasti zoti mrtva deva sama; do prsi je gola in z razpuščenimi lasmi, telo pa ji pokriva dragocena odeja; - na gomili cele rodbine je bronasta skupina proti nebu se dvigajočih teles, v vzletu držečih se med seboj za roke; le zadnji in najnižji še stega roko po zemlji... Realistično poetični prizori in skupine žalujočih ostalih povsod! Zato pa je vtisk tega pokopališča mogočno pretresljiv. Zdi se ti, kakor da si zašel v širok gaj cipres in palm, kjer vse plaka in se za večno poslavlja s pravkar umirajočimi. Življenje in smrt, obup in nada, sreča umrlih in žalost potomcev je upodobljena tu v mojstrskih umotvorih plastično. Milioni počivajo tu in milioni frankov krase njih gomile! Delo nepopisne krasote pa je končno tudi Arco della Pace, mirovni slavolok iz samega belega mramorja z velikanskim obokanim prehodom in z dvema visokima stranskima vratoma. Osem korintskih stebrov drži ogromno stavbo rimskega sloga, a z novorenesančnimi okraski, reliefi in kipi. Na vrhu se pelje v rimskem vozu s 6 konji genij miru. Na vsakem 4 oglov pa dviga gol jezdec lovorov venec. Slavolok se je začel staviti leta 1807. v proslavo zmag Napoleona L, a razkril ga je šele leta 1838. avstrijski cesar Ferdinand I. Ta spomenik iz belega kreolskega mramorja je veljal skoraj 4 milione italijanskih lir. Dasi stoji sredi široke ceste, je vendarle obdan z verigami ter se je možno voziti le na obeh straneh. Milan je moderno, bogato mesto - majhen Pariz. Živahno in bujno je v njem trgovsko in obrtno življenje ter veselo in prijazno njegovo prebivalstvo. Baje prebiva v njem več tisoč Nemcev, vendar pa se nemške govorice ne čuje nikjer. Italijanščina vlada skoraj izključno, dasi se govori po prodajalnicah tudi precej francoski. Spočetka avgusta ni sezona za potovanje po Italiji, vendarle pa je v Milanu tudi v najhujši vročini mnogo tujcev, večinoma Francozov, Angležev in Nemcev. Zato pa so zvečer restavranti in kavarne nabito polne. Skoraj povsod svirajo privatne izvrstne kapele. Tretjega dne popoldne sem se odpeljal v Turin na prvo mednarodno razstavo v Italiji.
 
(Dalje prih.)
 
(Dalje.)
 
(Dalje.) 3. Turin. TuriTurin nje j e prv oprvo mesto, čegar imime e se msem slišal v svojem življenju. »Turin! Turin!« ssem e m klica lklical ves dan, kko o se msem po Igu še platno prodajal. TuriTurin nje j e bi lbil namreč m o jeg amojega deda, grajščinskega gozdnarj a i n lovca, krasn i — pes, moj prv i zvesti prijatelj . .. Kasnej e se m izpozna l seveda več Turinov , a nobeden n i bi l tako plemenit e pasme , tak o lepo rujav i n elegantno vitek kako r dedov ; da, mnog o krmežljavih i n garjavih ižanskih ščenet je imel o im e Turin . Gotov o je bi l velik , a nekolik o že smešen patriot tisti, k i je nazva l prv i svojega psa — Turin . Vs o svojo avstrijsko ogorčenost, besno sovraštvo i n zaničevanje je pač hote l izraziti s tem, d a je im e piemontsk e prestolic e nade l pasji mrcini . Saj je i z Turin a izšlo velik o in — bodim o objektivni ! — idealno narodno gibanje Italijanov z a osvobojo cele Gorenj e Italije. V Turin u je zasnova l gro f Cavou r načrt, d a iztrg a Beneško, Lombardsko , Parm o i n Moden o zopet avstrijsk i kroni , t u sta se združila Vikto r Emanue l II. i n Napoleo n III. s svojimi armadam i proti avstrijsk i i n Turi n je bil , k i je izva l vse tiste nesrečne boje, v kateri h so nesposobni, a tembolj naduti i n krut i avstrijski general i gro f Gvulai , Hess , Zobel, Sohlic k i n "VVimpfTen izgubljal i bitk o z a bitk o ter ko s z a koso m prekrasne Italije. T u se je začelo snovanj e zjedinjenega italijanskeg a kraljestva. Turi n je zato najslavnejše in najspoštovanejše gorenjeitalsk o mesto, ponos Italijano v za veke . Avstrijc u — seveda — p a zbuja le grenka , bridk a čustva. Bitk e pr i Palestru, Magenti , Melegnanu , Solferinu i n Sa n Martin u so pokazal e svetu največje junaštvo avstrijskega vojaštva, a vs e junaštvo i n tisoči i n tisoči padli h hrabri h borilce v niso izdal i ničesar. Avstrijsk a pozicija je bil a izgubljen a i n tud i poznejši zmagoslavni boji j e nis o mogl i rešiti več. Zahtev a na bojišču krvavečih Piemonte - zov : »Sire, fate questa po ver a Italia!« se je izpolnil a i n ponosno geslo »T Italia fara d a se« se je uresničilo. Uresničil pa g a j e Turin ! 335.600 prebivalce v šteje dane s Tu ¬ rin , ponosen i n mogočen je še vedno. T o mesto aristokratov , bankirje v te r veletrž- cev j e že davno prebolel o udarec , da m u je vze l Ri m prvenstv o me d italijanskim i mesti, izgubil o je svoje nekdanj e ogromne i n nepremagljive ' trdnjav e te r je dane s le še marljivo , moderno trgovinsk o središče. Tako j prv i vtisk Turin a je simpatičen. K o se m stopil i z centralneg a kolodvora, širila se j e pred menoj razsežna Piazz a Carl o Felice , obkrožana z ogrom ¬ nimi , mračnimi palačami i n z veliki m ljudski m vrtom . Po d palačami so zopet običajne italijanske arkade , široke i n svetle, i n pod njim i elegantne kavarne , restavranti i n bogate prodajalne . Široke, dunajskem u Ring u slične ceste vodijo okol i središča mesta, po njih pa se gnete ob¬ činstvo, ropočejo električni tramvaj i i n liv - riran i kočijaži. Bujno življenje povsod ! Hote l Alb . Rom a & Rocc a Cavou r m e je sprejel pod svojo streho i n vese l s e m bil , d a se m našel t u vedno smehljajočo se sobarico, k i m i je v najpristnejšem dunajske m dialekt u povedala , ka m naj grem , d a završim da n najprijetnejše. »N a Piazz i Castell o v restavrantu Rom a j e variete-gledališče!« Dobro , pojdimo tja! In kreni l se m jo po Vi a Roma , preko Piazz e S. Carlo , mim o velikeg a spomenik a kralj a Karol a Albert a v oklepu na konju do Pa - lazz a Madama . T u sem torej v središču Turina . Palazz o Madam a sredi trg a im a dv e fronti: proti Pad u im a pročelje srednjeveški značaj s starinskim , črnim zidovjem, majhnim i okenc i i n na vsake m ogl u sestnajsterokoten trdnjavski stolp, ob njih p a rasto divje smrek e i n goščava; pročelje na drug i strani pa im a značaj docela mo ¬ derne, luksuriozn e palače. Turinc i pripovedujejo, d a je prebival a v njej krasn a kneginja , vdov a Marija , k i je menjal a vsak čas svoje ljubimc e te r izbrisaval a svojo grešno ljubezen z njim i s tem, d a ji h j e drugeg a z a drugi m pahnil a skoz i skrit a vratca v Pad . T a vedn o zaljubljena grešnica i n morilk a j e bil a torej nekak a italijanska Semirad a al i nekak a kneginj a Jelena na bosenske m Zvorniku ! Variet e im a veli k i n lep oder , a poslušalci sede na odkrite m vrtu, pijo, jedo, pušijo ter gledajo i n poslušajo ting l tanglsko umetnost. Pre d odro m je nameščen orkester , v katere m igrajo »prvo violino« rene i n boben. Strašna godba ! V duh u s e m se do tal odkri l ljubljansk i društveni godbi, k i je v primer i s to turinsk o bando pravcat idea l orkestra . Turinc i pa imajo▼
 
grob a soprog a leži bronast a podob a n a obraz u le¬ žeče soprog e — ob gomil i mater e stoje v objem u plakajoči mramorn i otročiči — na grob u spi n a bronasti zoti mrtv a dev a sama ; do prs i j e gol a i n z razpuščenimi lasmi , telo pa j i pokriv a dragocena odeja; — n a gomil i cele rodbine je bronast a sku ¬ pin a proti neb u se dvigajočih teles, v vzlet u držečih se me d seboj z a roke ; le zadnj i i n najnižji še stega rok o po zemlj i . . . Realistično poetični prizor i i n sku ¬ pine žalujočih ostalih povsod ! Zat o pa je vtisk tega pokopališča mogočno pretres ¬ ljiv. Zd i se ti , kako r d a s i zašel v iiro k gaj cipre s i n palm , kje r vs e plak a i n se za večno poslavlja s pravka r umirajočimi. Življenje i n smrt, obup i n nada , sreča umrli h i n žalost potomce v je upodobljena t u v mojstrski h umotvori h plastično. Mi - lion i počivajo t u i n milion i franko v kras e njih gomile ! Del o nepopisne krasot e pa je končno tud i Arc o dell a Pace , mirovn i slavo ¬ l ok i z sameg a belega mramorj a z velikan ¬ ski m obokani m prehodo m i n z dvem a visokim a stranskim a vratoma . Ose m korintski h stebrov drži ogromno stavbo rim ¬ skeg a sloga, a z novorenesančnimi okraski , reliefi i n kipi . N a vrh u se pelje v rimske m voz u s 6 konj i genij miru . N a vsake m 4 oglov pa dvig a go l jezdec lovoro v venec . Slavolok se j e začel staviti leta 1807. v proslav o zma g Napoleon a L, a razkri l g a je šele leta 1838. avstrijski cesar Ferdinand I. T a spomeni k iz beleg a kreolskeg a mramorj a je veljal skoraj 4 milion e italijanski h lir . Das i stoji sredi široke ceste, je vendarl e obdan z verigam i ter se je možno voziti le n a obeh straneh. Mila n j e moderno , bogato mesto — majhen Pariz . Živahno i n bujno j e v njem trgovsk o i n obrtno življenje ter veselo i n prijazno njegovo prebivalstvo. Baj e prebiv a v njem več tisoč Nemcev , venda r pa se nemške govoric e ne čuje nikjer . Italijan¬ ščina vlad a skoraj izključno, das i se govor i po prodajalnicah tud i precej francoski . Spočetka avgust a n i sezona za potovanje po Italiji, vendarl e pa je v Milan u tud i v najhujši vročini mnog o tujcev, ve¬ činoma Francozov , Angleže v i n Nemcev . Zato pa so zvečer restavranti i n kavarne nabit o polne . Skoraj povsod svirajo privatne izvrstne kapele . Tretjega dne popoldne se m se odpelja l v Turi n na prv o mednarodn o razstav o v Italiji. (Dalje prih.
▲(Dalje.) 3. Turin. Turi n j e prv o mesto, čegar im e se m slišal v svojem življenju. »Turin! Turin!« s e m klica l ves dan, k o se m po Igu še platno prodajal. Turi n j e bi l namreč m o jeg a deda, grajščinskega gozdnarj a i n lovca, krasn i — pes, moj prv i zvesti prijatelj . .. Kasnej e se m izpozna l seveda več Turinov , a nobeden n i bi l tako plemenit e pasme , tak o lepo rujav i n elegantno vitek kako r dedov ; da, mnog o krmežljavih i n garjavih ižanskih ščenet je imel o im e Turin . Gotov o je bi l velik , a nekolik o že smešen patriot tisti, k i je nazva l prv i svojega psa — Turin . Vs o svojo avstrijsko ogorčenost, besno sovraštvo i n zaničevanje je pač hote l izraziti s tem, d a je im e piemontsk e prestolic e nade l pasji mrcini . Saj je i z Turin a izšlo velik o in — bodim o objektivni ! — idealno narodno gibanje Italijanov z a osvobojo cele Gorenj e Italije. V Turin u je zasnova l gro f Cavou r načrt, d a iztrg a Beneško, Lombardsko , Parm o i n Moden o zopet avstrijsk i kroni , t u sta se združila Vikto r Emanue l II. i n Napoleo n III. s svojimi armadam i proti avstrijsk i i n Turi n je bil , k i je izva l vse tiste nesrečne boje, v kateri h so nesposobni, a tembolj naduti i n krut i avstrijski general i gro f Gvulai , Hess , Zobel, Sohlic k i n "VVimpfTen izgubljal i bitk o z a bitk o ter ko s z a koso m prekrasne Italije. T u se je začelo snovanj e zjedinjenega italijanskeg a kraljestva. Turi n je zato najslavnejše in najspoštovanejše gorenjeitalsk o mesto, ponos Italijano v za veke . Avstrijc u — seveda — p a zbuja le grenka , bridk a čustva. Bitk e pr i Palestru, Magenti , Melegnanu , Solferinu i n Sa n Martin u so pokazal e svetu največje junaštvo avstrijskega vojaštva, a vs e junaštvo i n tisoči i n tisoči padli h hrabri h borilce v niso izdal i ničesar. Avstrijsk a pozicija je bil a izgubljen a i n tud i poznejši zmagoslavni boji j e nis o mogl i rešiti več. Zahtev a na bojišču krvavečih Piemonte - zov : »Sire, fate questa po ver a Italia!« se je izpolnil a i n ponosno geslo »T Italia fara d a se« se je uresničilo. Uresničil pa g a j e Turin ! 335.600 prebivalce v šteje dane s Tu ¬ rin , ponosen i n mogočen je še vedno. T o mesto aristokratov , bankirje v te r veletrž- cev j e že davno prebolel o udarec , da m u je vze l Ri m prvenstv o me d italijanskim i mesti, izgubil o je svoje nekdanj e ogromne i n nepremagljive ' trdnjav e te r je dane s le še marljivo , moderno trgovinsk o središče. Tako j prv i vtisk Turin a je simpatičen. K o se m stopil i z centralneg a kolodvora, širila se j e pred menoj razsežna Piazz a Carl o Felice , obkrožana z ogrom ¬ nimi , mračnimi palačami i n z veliki m ljudski m vrtom . Po d palačami so zopet običajne italijanske arkade , široke i n svetle, i n pod njim i elegantne kavarne , restavranti i n bogate prodajalne . Široke, dunajskem u Ring u slične ceste vodijo okol i središča mesta, po njih pa se gnete ob¬ činstvo, ropočejo električni tramvaj i i n liv - riran i kočijaži. Bujno življenje povsod ! Hote l Alb . Rom a & Rocc a Cavou r m e je sprejel pod svojo streho i n vese l s e m bil , d a se m našel t u vedno smehljajočo se sobarico, k i m i je v najpristnejšem dunajske m dialekt u povedala , ka m naj grem , d a završim da n najprijetnejše. »N a Piazz i Castell o v restavrantu Rom a j e variete-gledališče!« Dobro , pojdimo tja! In kreni l se m jo po Vi a Roma , preko Piazz e S. Carlo , mim o velikeg a spomenik a kralj a Karol a Albert a v oklepu na konju do Pa - lazz a Madama . T u sem torej v središču Turina . Palazz o Madam a sredi trg a im a dv e fronti: proti Pad u im a pročelje srednjeveški značaj s starinskim , črnim zidovjem, majhnim i okenc i i n na vsake m ogl u sestnajsterokoten trdnjavski stolp, ob njih p a rasto divje smrek e i n goščava; pročelje na drug i strani pa im a značaj docela mo ¬ derne, luksuriozn e palače. Turinc i pripovedujejo, d a je prebival a v njej krasn a kneginja , vdov a Marija , k i je menjal a vsak čas svoje ljubimc e te r izbrisaval a svojo grešno ljubezen z njim i s tem, d a ji h j e drugeg a z a drugi m pahnil a skoz i skrit a vratca v Pad . T a vedn o zaljubljena grešnica i n morilk a j e bil a torej nekak a italijanska Semirad a al i nekak a kneginj a Jelena na bosenske m Zvorniku ! Variet e im a veli k i n lep oder , a poslušalci sede na odkrite m vrtu, pijo, jedo, pušijo ter gledajo i n poslušajo ting l tanglsko umetnost. Pre d odro m je nameščen orkester , v katere m igrajo »prvo violino« rene i n boben. Strašna godba ! V duh u s e m se do tal odkri l ljubljansk i društveni godbi, k i je v primer i s to turinsk o bando pravcat idea l orkestra . Turinc i pa imajo
mend a kosmat a ušesa, saj razen mene n i bil o mend a v vsej množici nikogar , k i b i s i vsak hi p tiščal ušesa . . . In n a odr u so nastopale debelona - pudrane i n surovonažminkane pevke , dvigale že itak jedv a do kole n segajoča raznobojna atlasasta krilc a i n kazal e pisane, s pentljami pokrit e svilene hlačice, mahal e z golim i rokami , kako r b i se otepale ko marjev , brcal e naprej i n nazaj kako r b i j i h lomi l krč i n odpiral e svoja usta. Škoda lepi h deklet! Mord a so bil a nekdaj dobr e pevke , dane s pa je bil o slišati le semter - tja hripav , rezek ton i z hropečih, prebujnih prs . Al i Turince m so izredno ugajala: ploskal i so kako r blazni , butal i s petam i ob t l a ter bil i s palicam i po kovinasti h ploščah mizic . In čul se m vedno i n vedno »da capo« isti i n isti kupi c s surovopikantno poento. In nastopal i so žensko našemljeni pevc i z velik o vlasuljo a l a Julija , pel i sopran, delal i me d posameznim i kiticam i v zrak u preobrate, da so letela kril a i n se j e vide l trik o do pasa. In zopet so div ¬ jal i Turinc i ter razgrajal i kako r besni. »Pevke « p a so pritekl e izz a zastorja, se poklonil e z najgracioznejšim nasmehom , p a mahom a potegnil e vlasulj e z glav e .. . i n pokazal e so se pristno moške pleše! In nastopi l je strelec, k i je na glav i stoje
zadeva l s puško vedno v črno, biciklist, k i je n a ene m same m koles u dirjal i n plesal, skaka l i n se prekopicoval. Tud i nemška pevk a i n nemški peve c sta nastopil a ter zapela : »Jessas na!« Nekd o j e za ¬ žvižgal, a Turinc i so g a takoj blamiral i z najstrahovitejšim ploskanjem te r z divjim i klici : »Da capo — da capo!« Vračal se m se domov . Po d arkadam i n a Piazz i Carl o Felic e sem hote l izpiti še črno kavo. Tr g pred kavarn o je bi l poln gostov i n pod arkadam i j e vladal o še živahno promeniranje . Venda r boljšega ob¬ činstva, zlasti finejših da m n i bilo . Me d dvem a stebroma je bi l postavljen ode r i n n a njem je igral a godba. A sviral a je le petorica na slabih glasbili h slabe poskoč- nice. Me d mizam i pa so se prerival e lahk o i n kričavopisano oblečene ženske, se glupo nasmihale , lovil e brezplačne črne kav e i n alkoholične pijače. Posedal e so tuintam , poskušale zaplesti se v razgovo r ter zdehale. Vzli c vsem u n i bil o posebnega življenja. Turinc i so očividno solidnejši kot Benečani i n Milanci . P o polnoči se je tr g nagl o izprazni l i n pod arkadam i je dremal o le še nekaj vztrajnejših krokarjev . Godc i so se porazgubil i i n pogrešal ji h n i nihče. Okol i 2. sp i že ves pošteni Turin . (Dalje prih.)
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Po_Gorenji_Italiji«