|
| naslov= {{mp|naslov|Po Gorenji Italiji}}
| normaliziran naslov=Po Gorenji Italiji
| avtor= Fran Govekar
| izdano= ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 19. avgust . oktober ({{mp|leto|1902}}) 35/189-
| vir= {{fc|dlib|WDER7HAP|s=all|dLib 189}}, {{fc|dlib| |s=all|dLib }}
(Dalje.)
Ustavili smo se v hotelu »Ancora & Ginevra« na Corsu Vittore Emanuele. Lep, eleganten hotel, fina, taktna postrežba, čiste, velike, zračne sobe in vendar ceno. Z balkona sem se ozrl na Piazzo del Duono ter takoj pred seboj ugledal najlepši kras Milana: čarobno velečastno katedralo, ideal gotske stavbe iz samega belega marmorja z neštevilom stolpov in stolpičev, kipov in kipcev ter s tisoči in tisoči okraskov. Tramvaji, kočije, motorni bicikli so švigali semtertja, nešteta množica je hitela na vse strani, raznašalci listov pa so se drli in kričali naslove svojih večernih žurnalov. Nečuven hrup in vrišč! In šli smo mimo katedrale, ob gigantskem spomeniku Viktorja Emanuela ter krenili po sijajnih arkadah, ki obdajajo vso levo stran katedralinega trga, ob krasotni h palačah v »Galerijo Viktorja Emanela«. Vhod in izhod tvorita marmornata slavoloka. Tudi Rim in Napolj imata tako »galerijo«, toda milanska je najlepša in najveličastnejša. Dve dolgi in široki, na sredi navpično križajoči se ulici sta pokrita s stekleno obočno streho. Na širokem osmerokotnem križišču je veličastna, 50m visoka kupola. Na obeh straneh z marmornatim mozaikom tlakovanih, le pešcem pristopnih ulic se vrste najlepše in najbogatejše prodajalnice, banke, knjigotržnice, kavarne in najfinejši restavranti. Občinstvo se sprehaja po električno, kakor dan razsvetljeni galeriji ali pa sedi pred kavarnami in restavranti. Kakor v mravljišču gomazi in vrvi po tej ogromni, čarobno krasni dvorani. Najelegantnejša milanska gospoda ima tu svoj večerni ren-dez-vous. In svila šumi, rožljajo sablje, smeh, flirt vsepovsod... Na levi strani proti izhodu pa je restavrant »Gambrinushalle«. Tudi nocoj je natlačeno poln. Na lični galeriji svira fin damski orkester Dunajčank. Živahno, strastno svirajo Puccinija, Leoncovalla, Mascagnija, Verdija, Auberja... a v svojem elementu so, ko zaigrajo Ziehrerje v valček. Signorina Mary Smesckal - gotovo Slovanka, kakor njene tovarišice! - se smehljaje ziblje, nalahno poskakuje in prikimava s svojo zlatolaso glavico, in smehlja se ves beli orkester, smehlja vse občinstvo... »Freundchen, was denkst du denn, soll'n wir nach Hause geh'n, oder wir bleib nallhier... ?« - Moj Bog, spomini iz zlatih, srečnih študentovskih let so navalili name... Ziehrerjev orkester... Stalehner, na desni prijatelj Vidic, na levi prijatelj Goestl... okoli nas od razkošja ploskajoči in objemajoči se Dunajčanje! - solze so mi stopile v oči in s tresočo roko sem dvignil čašo črnega »monakovčana«... »Freundchen, vras denkst du denn...« poje danes dr. Josip ter se smehlja svoji ženici »Wir bleibn allhier! Bog Vaju živi! Tristo!, Lustno' pa tako!« In na dve je šlo, ko smo se sešli z Morfejem! Na vse zgodaj pa zopet na nogah! V »Cafe Bifli« sem zasledil po dolgem času zopet avstrijski list ter izvedel, da ministrskih konferenc radi nagodbe še vedno ni konec. No, hvala Bogu, doma torej še vse pri starem! In sedaj hajd v katedralo vis a vis: »Duomo Maria e Nascenti«! Baedecker trdi, da je ta katedrala med največjimi in najkrasnejšimi vsega sveta. Verjamem mu. Začeli so jo zidati 1. 1386, a danes še ni dogotovljena in menda nikdar ne bo. Okoli 100 delavcev se giblje vedno po njeni strehi in njenih stolpih. Vojvoda Galeazzo Visconti je podaril cel mramornat hrib v Candogliji ob Lago Maggiore in iz belega mramorja je vsa silna stavba. Slog je gotski, le zahodni glavni vhod je grško-rimski. Dal ga je napraviti cesar Napoleon I. 1. 1805. Oblika cerkve je latinski križ ter ima pet ogromnih ladij in pet glavnih vhodov. Poprečna ladija ima tri dele. Cerkev pokriva ploskev 11.700m ter ima v njej prostora vkoli 40.000 oseb. Dolga je 148m, široka 88m in do stropa v sredini 48m visoka. Ladije nosi 52 stebrov, ki merijo v premeru 2-5m ter so do zaglavja po 24m visoki. Zunaj in znotraj cerkve je nad 3000 velikih in manjših kipov, a še 1000 jih bo napraviti, da bodo vsi stebriči in stolpiči enako okrašeni. Okoli vsakeg a stebra je namreč 8—22 kipov in kipcev. Vsako leto jih napravijo najodličnejši italijanski kiparji nekaj. Že doslej je veljala cerkev okoli 550 milijonov kron, a porabljeni marmor je zastonj. Vhod v to nepopisno veličastno katedralo tvori 12 piramid z 52 bas reliefi in 200 kipi. Ko vstopiš v cerkev, se ti zdi, da si zašel v gozd velikanskih stebrov. Ogromna okna so živo poslikana s prizori iz sv. pisma in zgodovine cerkve. Okoli in okoli stebrov so krasni kipi, na nekaterih po 8, po drugih 16 ali po 24—32. Tla so pisan mramornat mozaik. Na desni in levi so mramornati oltarji z velikimi kipi in basin haut relifi, z zlatimi in srebrnimi križi ter okraski. Med oltarji so bronaste in mramorne sohe raznih vladarjev, škofov in umetnikov ter vzidani sarkofagi iz raznobojnoga mramorja. Stene in oboki stropa so poslikani s fresco slikarijami najznamenitejših mojstrov. Pred velikim oltarjem je velikanski krog samih oltarjev, v ta krog vodijo navzdol stopnjice, in tudi tu so dragoceni oltarji ter pred njimi stoječi mramornati sarkofagi. V zlatu, srebru in bronu z vloženimi biserji se lesketa vse, in kamor pogledaš, rdeč, črn, rumen in temnozelen mramor. Tu je tudi podzemeljska kapela in krsta Karla Borromejskega. (Zakristan pokaže celo truplo svetnikovo, ako plačaš 5 frankov! Imponujoč, čaroben je vtis k te gigantske katedrale, ki krije v sebi nebroj umotvoro v neprecenljive vrednosti, a še veličastnejši je pogled s strehe kupole. 460 stopnjic vodi do vrhunca vitkega stolpa vrh u kupole. Stoječ na krovu cerkve, imaš vtisk, da si v silni, na sredi vzbočeni dvorani. Bel, svetel marmor okoli in okoli. Umetno izrezljane galerije obdajajo to dvorano, v katero vodijo z raznih strani prekrasne dekoratione ograje najfinejšega kiparskega dela. 9000 mramornatih cvetlic, sadov in tičev je tu. Skozi 366 zmajskih glav se odteka dež. In pred teboj zopet gozd neštevilnih gotskih stolpičev, obkrožanih s kipci, vrhu vsakega stolpiča pa soha svetnika ali zgodovinskega imenitnika. Napoleon I. je postavil tudi svojo soho na tak stolp: v grški togi, gologlav in z desnico na sulico oprt, gleda nizdol na katadralo, ki se je zidala in okraševala po njegovi inicijativi. Razgled s te strehe, ki ima 14 strelovodov, na kateri pa imaš občutek, da si v snežnobeli galeriji soh in raznih plastičnih umotvorov, je velikanski. Spodaj brezkončno mesto s sto in sto cerkvami, tovarnami in palačami, na jugozahodu Monte Viso, Mont Ceniš, med njima Superga pri Turinu, Montblank, Veliki Sv. Bernard, Monte Rosa, na vshodu Ortler, na jug u Certosa. Baje se vidijo celo stolpi in kupole iz Pavije in za njo ležeči Apenini.
(Dalje prih.)
(Dalje.)
Predolgo bi se mudil pri opisovanju znamenitosti Milana, ako bi hotel še na dalje le kratko omenjati krasote posameznih, četudi le najzanimivejših stavb in v njih hranjenih umetnin. Castello Sforzerco, milanski grad, je kvadratična renesančna ogromna stavba iz neometane rudeče opeke. Na vsakem oglu je okrogel ali oglat stolp. Poslopje obdaja širok in globok jarek, preko katerega vodijo mostovi. V gradu je več dvorišč, iz katerih se pride v arheološki tervumetniški in obrtni muzej antičnih in modernih del. Včasih je bil grad prozaična vojašnica. Biblioteca Ambrosiana na Piazza de'Mercanti ima okoli 175.000 tiskanih del in 8400 rokopisov ter velikansko število slik in kipov. Tudi tu so zastopani Raffael, Tizian, Leonardo da Vinci, Moretto, Ferrari i. dr . Cerkev je v Milanu kakor v Benetkah neštevilno. Posebno znamenite so: bizantinska Hasilica di S. Ambrogio z mramornato tlakovanim dvoriščem, ki ga obdajajo arkade, pod njimi sarkofagi in vzidani nagrobni spomeniki, s tremi ladijami in osmerokotno kupolo nad glavnim oltarjem. Sezidana je bila baje že v 5. stoletju. V njej je krstil sv. Ambrož sv. Avguština ter zabranil cesarju Teodoziju radi klanja v Tesalonikih vstop v cerkev. V bizantinskem slogu je sezidana tudi velika Chiesa della Grazie, samostanska cerkev iz XV. veka z velikansko kupolo. Poleg cerkve je nekdanji refektorij z nadpisom »Cenacolo Vinciano«, v njej pa velikanska olnata, že pokvarjena slika Leonarda da Vinci »Zadnja večerja« ter še več drugih freskoslik in reliefov. Najstarejša cerkev sv. Lorenca je bila baje nekdaj palača Maksimijana v IV. stoletju. Pred cerkvijo stoji antičen Portikus 16 korintskih stebrov. Cerkev je osmerokotna ter ima kupolo. Tik novega parka leži amfiteatra - lična arena, sezidana v strogo romanskem slogu leta 1805. Rabila se je včasih za tekmovanja v ježi in vožnji, dandanes pa se vrše tudi razne športne dirke in veselice. Med največje zanimivosti Milana pa spada Cimitero monumentale, glavno pokopališče, ki pokriva ploskev 200.000m2. Vhod tvorijo galerije in arkade nad visokimi stopnjicami. Stavba ima obliko na eni (vhodni) strani odprtega čveterokota. Na sredi in obeh konceh so visoke luksuriozne kupole. V tej stavbi so bogataške krvpte in podzemeljske galerije z nad 30.000 grobnicami. Krasnih reliefov in poprsi je nebroj. Ogromno pokopališče pa je pravcat muzej milanske kiparske umetnosti. Tu je neštevilo prekrasnih, arhitektonsko umetalnih mavzolejev, bronastih in mramornatih kipov in poprsi; celih skupin na posameznih grobovih pa na tisoče in tisoče. Pri nas običajnih križev, nagrobnih plošč in odlomljenih stebrov je na tem pokopališču minimalno. Preko groba soproga leži bronasta podoba na obrazu ležeče soproge - ob gomili matere stoje v objemu plakajoči mramorni otročiči - na grobu spi na bronasti zoti mrtva deva sama; do prsi je gola in z razpuščenimi lasmi, telo pa ji pokriva dragocena odeja; - na gomili cele rodbine je bronasta skupina proti nebu se dvigajočih teles, v vzletu držečih se med seboj za roke; le zadnji in najnižji še stega roko po zemlji... Realistično poetični prizori in skupine žalujočih ostalih povsod! Zato pa je vtisk tega pokopališča mogočno pretresljiv. Zdi se ti, kakor da si zašel v širok gaj cipres in palm, kjer vse plaka in se za večno poslavlja s pravkar umirajočimi. Življenje in smrt, obup in nada, sreča umrlih in žalost potomcev je upodobljena tu v mojstrskih umotvorih plastično. Milioni počivajo tu in milioni frankov krase njih gomile! Delo nepopisne krasote pa je končno tudi Arco della Pace, mirovni slavolok iz samega belega mramorja z velikanskim obokanim prehodom in z dvema visokima stranskima vratoma. Osem korintskih stebrov drži ogromno stavbo rimskega sloga, a z novorenesančnimi okraski, reliefi in kipi. Na vrhu se pelje v rimskem vozu s 6 konji genij miru. Na vsakem 4 oglov pa dviga gol jezdec lovorov venec. Slavolok se je začel staviti leta 1807. v proslavo zmag Napoleona L, a razkril ga je šele leta 1838. avstrijski cesar Ferdinand I. Ta spomenik iz belega kreolskega mramorja je veljal skoraj 4 milione italijanskih lir. Dasi stoji sredi široke ceste, je vendarle obdan z verigami ter se je možno voziti le na obeh straneh. Milan je moderno, bogato mesto - majhen Pariz. Živahno in bujno je v njem trgovsko in obrtno življenje ter veselo in prijazno njegovo prebivalstvo. Baje prebiva v njem več tisoč Nemcev, vendar pa se nemške govorice ne čuje nikjer. Italijanščina vlada skoraj izključno, dasi se govori po prodajalnicah tudi precej francoski. Spočetka avgusta ni sezona za potovanje po Italiji, vendarle pa je v Milanu tudi v najhujši vročini mnogo tujcev, večinoma Francozov, Angležev in Nemcev. Zato pa so zvečer restavranti in kavarne nabito polne. Skoraj povsod svirajo privatne izvrstne kapele. Tretjega dne popoldne sem se odpeljal v Turin na prvo mednarodno razstavo v Italiji.
(Dalje prih.)
(Dalje.)
3. Turin. Turin je prvo mesto, čegar ime sem slišal v svojem življenju. »Turin! Turin!« sem klical ves dan, ko sem po Igu še platno prodajal. Turin je bil namreč mojega deda, grajščinskega gozdnarjgozdnarja a i nin lovca, krasn i —krasni pes, moj prv iprvi zvesti prijatelj . .. KasnejKasneje esem se m izpozna lizpoznal seveda več Turinov , a nobeden nni i bi lbil tako plemenit eplemenite pasme , tak otako lepo rujav i nin elegantno vitek kako rkakor dedov ; da, mnog omnogo krmežljavih i nin garjavih ižanskih ščenet je imelimelo o im eime Turin . Gotov oGotovo je bi lbil velik , a nekolik onekoliko že smešen patriot tisti, k iki je nazvanazval l prv iprvi svojega psa —psa— Turin . Vs oVso svojo avstrijsko ogorčenost, besno sovraštvo i nin zaničevanje je pač hote lhotel izraziti s tem, d ada je imime epiemontske piemontskprestolice e prestolic e nade lnadel pasji mrcini . Saj je iiz z Turin aTurina izšlo velik oveliko in — bodim obodimo objektivni ! — idealno narodno gibanje Italijanov z aza osvobojo cele Gorenj eGorenje Italije. V Turin uTurinu je zasnovazasnoval lgrof gro f Cavou rCavour načrt, dda a iztrg aiztrga Beneško, Lombardsko , ParmParmo oin i n Moden oModeno zopet avstrijsk iavstrijski kroni , t utu sta se združila ViktoViktor r Emanue lEmanuel II. iin n Napoleo nNapoleon III. s svojimi armadam iarmadami proti avstrijskavstrijski iin i n Turi nTurin je bil , k iki je izva lizval vse tiste nesrečne boje, v kateri hkaterih so nesposobni, a tembolj naduti iin n krut ikruti avstrijski generalgenerali i gro fgrof Gvulai , Hess , Zobel, SohlicSohlick k i nin "VVimpfTen izgubljalizgubljali ibitko bitkza o z a bitk obitko ter kokos s z a kosoza mkosom prekrasne Italije. T uTu se je začelo snovanj esnovanje zjedinjenega italijanskeg aitalijanskega kraljestva. Turi nTurin je zato najslavnejše in najspoštovanejše gorenjeitalsk ogorenjeitalsko mesto, ponos Italijano vItalijanov za veke . Avstrijc uAvstrijcu — seveda — p apa zbuja le grenka , bridk abridka čustva. BitkBitke e pr ipri Palestru, Magenti , Melegnanu , Solferinu iin nSan Sa n Martin uMartinu so pokazal epokazale svetu največje junaštvo avstrijskega vojaštva, a vs evse junaštvo i nin tisoči i nin tisoči padlipadlih hhrabrih hrabri h borilce vborilcev niso izdal iizdali ničesar. Avstrijsk aAvstrijska pozicija je bilbila aizgubljena izgubljenin a i n tud itudi poznejši zmagoslavni boji jje eniso nis o mogl imogli rešiti več. Zahtev aZahteva na bojišču krvavečih PiemontePiemontezov: - zov : »Sire, fate questa po ver avera Italia!« se je izpolnilizpolnila a i nin ponosno geslo »T Italia fara d ada se« se je uresničilo. Uresničil pa gga a j eje Turin ! 335.600 prebivalce vprebivalcev šteje dane s Tu ¬ rindanes Turin, ponosen i nin mogočen je še vedno. T oTo mesto aristokratov , bankirjebankirjev vter teveletržcev r veletrž- cev j eje že davno prebolel oprebolelo udarec , da m umu je vzevzel l Ri m prvenstv o meRim dprvenstvo italijanskimmed iitalijanskimi mesti, izgubil oizgubilo je svoje nekdanj enekdanje ogromne i nin nepremagljive 'trdnjave trdnjav e te rter je dane sdanes le še marljivo , moderno trgovinsk otrgovinsko središče. TakoTakoj j prv iprvi vtisk Turin aTurina je simpatičen. KKo o se msem stopil iiz z centralneg acentralnega kolodvora, širila se j eje pred menoj razsežna PiazzPiazza a Carl oCarlo Felice , obkrožana z ogrom ¬ nimi ogromnimi, mračnimi palačami i nin z velikivelikim m ljudski mljudskim vrtom . Po dPod palačami so zopet običajne italijanske arkade , široke i nin svetle, i nin pod njim injimi elegantne kavarne , restavranti i nin bogate prodajalne . Široke, dunajskemdunajskemu u Ring uRingu slične ceste vodijo okol iokoli središča mesta, po njih pa se gnete ob¬ činstvoobčinstvo, ropočejo električni tramvajtramvaji i i n liv - riranin ilivrirani kočijaži. Bujno življenje povsod ! Hote lHotel Alb . Rom aRoma & RoccRocca aCavour Cavou r m eme je sprejel pod svojo streho iin nvesel vese l s e msem bil , dda a se msem našel t utu vedno smehljajočo se sobarico, k i mki imi je v najpristnejšem dunajskedunajskem m dialekt udialektu povedala , ka mkam naj grem , d ada završim da ndan najprijetnejše. »NNa aPiazzi Piazz i Castell oCastello v restavrantu RomRoma a j eje variete-gledališče!« Dobro , pojdimo tja! In krenikrenil l se msem jo po Vi aVia Roma , preko Piazz ePiazze S. Carlo , mimmimo ovelikega velikegspomenika akralja spomenikKarola a kralj a Karol a Albert aAlberta v oklepu na konju do Pa - lazz aPalazza Madama . T uTu sem torej v središču Turina . PalazzPalazzo o Madam aMadama sredi trgtrga aima im a dv edve fronti: proti PadPadu u im aima pročelje srednjeveški značaj s starinskim , črnim zidovjem, majhnimmajhnimi iokenci okenc i i nin na vsakevsakem m ogl uoglu sestnajsterokoten trdnjavski stolp, ob njih p apa rasto divje smreksmreke e i nin goščava; pročelje na drug idrugi strani pa im aima značaj docela mo ¬ dernemoderne, luksuriozn eluksuriozne palače. Turinc iTurinci pripovedujejo, d ada je prebival aprebivala v njej krasn akrasna kneginja , vdov avdova Marija , k iki je menjal amenjala vsak čas svoje ljubimcljubimce eter te r izbrisaval aizbrisavala svojo grešno ljubezen z njim injimi s tem, dda ajih jije hdrugega jza edrugim drugegpahnila askozi z a drugi m pahnil a skoz i skrit askrita vratca v Pad . TTa a vedn ovedno zaljubljena grešnica iin nmorilka morilkje a j e bil abila torej nekak anekaka italijanska SemiradSemirada aali alnekaka i nekak a kneginj akneginja Jelena na bosenske mbosenskem Zvorniku ! VarietVariete eima imvelik a veli k i nin lep oder , a poslušalci sede na odkrite modkritem vrtu, pijo, jedo, pušijo ter gledajo i nin poslušajo ting ltingl tanglsko umetnost. PrePred d odro modrom je nameščen orkester , v katere mkaterem igrajo »prvo violino« rene i nin boben. Strašna godba ! V duhduhu u s e msem se do tal odkri l ljubljanskodkril iljubljanski društveni godbi, k iki je v primer iprimeri s to turinsk oturinsko bando pravcat idea lideal orkestra . Turinc iTurinci pa imajo
mendmenda a kosmat akosmata ušesa, saj razen mene nni ibilo bil o mend amenda v vsej množici nikogar , kki ibi b i s isi vsak hi phip tiščal ušesa . . . In n a odrna uodru so nastopale debelonadebelonapudrane - pudrane i nin surovonažminkane pevke , dvigale že itak jedv ajedva do kole nkolen segajoča raznobojna atlasasta krilckrilca ain i n kazal ekazale pisane, s pentljami pokrit epokrite svilene hlačice, mahal emahale z golim igolimi rokami , kakokakor r b ibi se otepale ko marjev komarjev, brcal ebrcale naprej i nin nazaj kakokakor rbi bjih i j i h lomi llomil krč iin n odpiral eodpirale svoja usta. Škoda lepi hlepih deklet! Mord aMorda so bil abila nekdaj dobr edobre pevke , dane sdanes pa je bil obilo slišati le semter - tjasemtertja hripav , rezek ton i ziz hropečih, prebujnih prs . AlAli i Turince mTurincem so izredno ugajala: ploskal iploskali so kako rkakor blazni , butal ibutali s petam ipetami ob t l atla ter bil ibili s palicam ipalicami po kovinasti hkovinastih ploščah mizic . In čul se msem vedno i nin vedno »da capo« isti i nin isti kupi ckupic s surovopikantno poento. In nastopal inastopali so žensko našemljeni pevc iiz zveliko velikvlasuljoa o vlasuljo a l ala Julija , pel ipeli sopran, delaldelali imed meposameznimi d posameznim i kiticam ikiticami v zrak uzraku preobrate, da so letela krilkrila a i nin se jje evidel vide l trik otriko do pasa. In zopet so divdivjali ¬ jal i Turinc iTurinci ter razgrajalrazgrajali i kako rkakor besni. »Pevke « p apa so pritekl e izzpritekle aizza zastorja, se poklonil epoklonile z najgracioznejšim nasmehom , ppa amahoma mahompotegnile a potegnil e vlasulj evlasulje z glav e glave.. . iin n pokazal epokazale so se pristno moške pleše! In nastopi lnastopil je strelec, k iki je na glav iglavi stoje
zadeva lzadeval s puško vedno v črno, biciklist, k iki je nna aenem enesamem m same m koles ukolesu dirjal i nin plesal, skakaskakal l i nin se prekopicoval. Tud iTudi nemška pevkpevka a i nin nemški peve cpevec sta nastopil anastopila ter zapela : »Jessas na!« NekdNekdo oje j e za ¬ žvižgalzažvižgal, a Turinc iTurinci so g aga takoj blamiral i ziz najstrahovitejšim ploskanjem te rter z divjim idivjimi klici : »Da capo — da capo!« Vračal se msem se domov . PoPod darkadami arkadamna iPiazzi nCarlo a Piazz i Carl o Felic eFelice sem hote lhotel izpiti še črno kavo. Tr gTrg pred kavarn okavarno je bi lbil poln gostov i nin pod arkadamarkadami i j e vladalje ovladalo še živahno promeniranje . Venda rVendar boljšega ob¬ činstvaobčinstva, zlasti finejših dadam m n ini bilo . MeMed d dvem advema stebroma je bi lbil postavljen odeoder rin i n n ana njem je igral aigrala godba. A sviral asvirala je le petorica na slabih glasbili hglasbilih slabe poskoč- niceposkočnice. Me d mizamMed imizami pa so se prerivalprerivale elahko lahk o i nin kričavopisano oblečene ženske, se glupo nasmihale , lovil elovile brezplačne črne kavkave e i nin alkoholične pijače. Posedal ePosedale so tuintam , poskušale zaplesti se v razgovo rrazgovor ter zdehale. VzliVzlic cvsemu vsemni u n i bil obilo posebnega življenja. Turinc iTurinci so očividno solidnejši kot Benečani i nin Milanci . P oPo polnoči se je trtrg gnaglo naglizpraznil o izprazni l i nin pod arkadam iarkadami je dremal odremalo le še nekaj vztrajnejših krokarjev . Godc iGodci so se porazgubilporazgubili i i nin pogrešal jijih h n ini nihče. Okol iOkoli 2. sp ispi že ves pošteni Turin . (Dalje prih.)
3. Turin . (Dalje.) Drug oDrugo jutro sesem m bi lbil že zgodaj n ana nogah. NameniNamenil l se msem se, dda a posveti mposvetim ves d andan ogledovanju mednarodn emednarodne razstave , k iki je bil abila itak glavnglavni ipovod povo d mojeg amojega potovanja. Najprej pa se msem stopil v kavarn okavarno »Cafe nero« na Cors u Vittori oCorsu EmanuelVittorio eEmanuele II. MizicMizice e i nin stoli stoje na boulevardu, saj jje e tud itudi v Turin uTurinu že zjutraj soparno. Mim oMimo so korakal ekorakale stotnije vojako vvojakov v širokih hlačah, ohlapniohlapnih hsuknjah suknjain h i n nizki hnizkih čveterokotnih čakah z velikveliko o ru ¬ men orumeno zvezdo na sprednji strani. O dOd prostaka do častnika nosijo vsvsi irokavice rokavicin e i n siv esive komašne. Oblečeni so torej tud itudi v pasjih dne hdneh zimsko . DistinkcijDistinkcija apri pr i italijanske mitalijanskem vojaštvu n ini označena z roženimi, srebrnimsrebrnimi iali alzlatimi izvezdicami zlatim i zvezdicam i n ana ovratniku , kajti vs ivsi imajo nna aprivihanem privihane m i nin ležečem ovratnik u suknjovratniku esuknje le eno zvezdo, stopnje čina pa so označene le s portamportami i n ana rokavih . O kakkaki ipostavnosti postavnoBtiin ieleganci nvojakov eleganc i vojak o v n ini sledu. UniformUniforma avisi vis i mahadrav omahadravo ob njih telesih, korakorak k ji mjim je len i nin neodločen iin n vs evse vedenje pra vprav civilistovsko . Zato delajo prav klaver n iklavern nin dolgočasen vtisk. Tud iTudi častniki nisniso o mnog omnogo boljši, zlasti visok avisoka čveterooglata čepica z ozkimozkimi ipramci pramc i i nin daleč n ana oči visečim senčnikom j ihjih dela pra v filistrske . »Waffenrock« se j ihjih ne oprijemlje, negnego o vis ivisi ob njih kokomodno - modn o kako rkakor bluza . Čudno se zdzdi i tud itudi Avstrijcu, d ada se vojaštvo me dmed seboj ne pozdravlja, nego je ukazano salutiranj esalutiranje samo me dmed moštvom i nin častništvom isteg aistega polka , vsvse e drug edruge častnike i nin podčastnike pa sme moštvo ignorirati. Pušk ne nosijo n ana jermenu , nego ji hjih naslanjajo n a ram ona iramo nin drže z roko , al iali pa ji hjih nosijo celo ka rkar v rok iroki vodoravno k tlom . Posebn ePosebne pravilnosti i nin enakomernosti torej pr ipri korakajoči vojaški četi v Italiji n ini zapaziti. Vs eVse je bolj le¬ležerno žerno i nin komodno . Bersaglierj iBersaglierji s svojim isvojimi na levo uho nagnjenimnagnjenimi iklobuki klobukiz i z velik oveliko postrani nizdo lnizdol visečo perjanico pa delajo posebno neukuse nneokusen vtisk. In mim omimo je drdraldrdralo omnogo mnoglahkih o lahki h i nin ličnih avtomobiloavtomobilov v bre zbrez cviljenja i nin ropota, grmel igrmeli so celceli i vlak ivlaki električnih tramvajski htramvajskih vozov , karavan ekaravane dvokolnic , kater okatero so vleklvlekli iosli oslin i i n mul emule ter elegantne kočije te rter kab iiz z dvem advema kolesoma . J a zJaz pa sesem m zahteva lzahteval »Cafe melange«. DebelDebelo o m eme je pogleda l nataka rpogledal inatakar nin vprašal vnovič, česa s isi želim. »Cafe melange!« Zmaja lZmajal je z glavo ter m eme vprašal, al iali hočem mord amorda mešati črno kav okavo z liker ¬ jem likerjem. Tedaj pa se m zmajasem lzmajal jaz z glavo ter m umu ponovil, dda abi b i ra drad čisto navadno me lanžomelanžo. V vs ivsi dolgoletni praks ipraksi se gospodu natakarju kaj takeg atakega še n ini pripetilo, vznemirjevznemirjen n j e tekeje ltekel v kavarno ter pravipravil londi ond i svoji msvojim tovarišem, d ada sedi zunaj tujec, kki i zahtev azahteva v Turin uTurinu docela neznano kavo . In okol iokoli mene se je zbralzbrala apetorica petoricnatakarjev ater natakarje v te r m imi ponujala kav okavo z ledom , z likerje m allikerjem iali s konjakom . ZabavalZabavala a m eme je ta začuđenostzačudenost i nin ta konfuzija, kki i se msem jo napravi lnapravil v velikveliki i i nin elegantni kavarni , kje rkjer se zbirajo tujci vseh narodnosti, kjer pa venda rvendar ne poznajo melanže. PraviPravil lsem se m ji mjim torej, dda a je mjem samo »cafe melange« teter rda d a g aga imajo povsod, na Dunaju , v Pragi , v Gradcu , v Trstu , v v Benetkah , v Milanu , da, celo v Ljubljani . Zato ji hjih prav lepo prosim , naj mmi i postre¬ žejopostrežejo z njinjim m tud itudi v Turinu , saj g a ji m bga ojim mbom pošteno plačal z avstrijskiavstrijskim mali alpa i p a italijanski mitalijanskim denarjem. Obupan iObupani so se razšli ter hodil ihodili od gosta do gosta ter g aga šepetajo vpraševali, al iali je mord amorda že kdaj videvidel l al iali celo pi lpil »cafe melange«. Aa gosti so zmigavali , se začudeno oziral iozirali name ter ugibali , ka kkak čudak je zašel v Turin . VideVidel l se msem torej, da ne pride mpridem do svoje bele kave , ako jijim m neznaneg aneznanega pojma ne razložim sa msam temeljito. RekeRekel l se msem torej natakarju, naj mmi i prines eprinese črno kavo , potem pa še mlek amleka s smetano. PrinesePrinesel l m imi je oboje. PotePotem m se m msem umu velel, naj m imi zlije oboje skupaj v večjo skodelico . Tud iTudi to je storil. Tedaj pa sem vstal, poklica lpoklical vse natakarje ter ji mjim dejal : »Ecco Cafe melange!« Krohoto mKrohotom so se zasmejali, se trkal itrkali po čelu ter vikali : »Questo eQuestoe Cafo late!« TakTako o se msem izobraževal turinskturinske e na ¬ takarjenatakarje, k iki so m imi poslej vselej naglo i nin točno postregli z najfinejšo melanžo . . . NatNato o se m sedesem lsedel na tramvaj ter se odpeljal v GiardinGiardino o Valentin oValentino na razstavo. Ob rekreki i Pa dPad se širijo velikveliki iin i n krasn ikrasni parki : Giardin oGiardino Pubblic oPubblico z botaničnim vrtom , vodometi i nin ribnjaki , po kateri hkaterih plavajo labudi , gosi, pelikanpelikani i i nin pingvini , ter so velik e kletkvelike ekletke s fazani, kazuvarji, kiviji , noji, rajčicami i nin še z različnimi tiči. Ob širokih potih me dmed alejami so postavljene klopi , tupatam so otroška igrišča,
v razni h zatišjih pa stoje spomenikspomeniki i i nin poprsja razni hraznih učenjakov, vojskovođivojskovodi iin n slavni hslavnih revolucionarjev . Ob park uparku leži CastellCastello o de ldel Valentino , velikansk avelikanska palača francoskeg afrancoskega sloga s 4 stolpi, dane sdanes politehnika . V leve mlevem delu parka, kjer je več restavrantorestavrantov v i nin kavaren , ppa aje jdanes eprva danemednarodna sumetniška prvin a mednarodn a umetnišk a i n obrtn aobrtna rastava . Avstrija , Ogrska , Velikoneni ¬ čija Velikoneničija, Francija , ŠvedŠvedi ija j a i n No r v egijain Norvegija, Švica , Holandija , Danska , Anglija , Belgija , Zjedinjen e dr ¬ žaveZjedinjene države, JaponskJaponska a i nin seveda v prv iprvi vrsti Italij aItalija so priredil epriredile ogromno razstavo slikarskih , kiparskih'te rter umetnoobrtni humetnoobrtnih del. Dolg oDolgo časa je trajal po italijanske mitalijanskem časopisju huhud d i nin strasten boj, kje naj se priredpriredi iprva prvitalijanska amednarodna italijansk a mednarodn a raz ¬ stavarazstava. MilaMilan nin i n Turi nTurin sta se boril a zborila aza to čast, končno p apa je zmagal ozmagalo glavno i nin najslavnejše gornjeitalijansko mesto Turin . KralKralj jViktor Vikto r Emanue lEmanuel III. jje e prevze lprevzel pokroviteljstvo i nin 10. maja je otvoriotvoril l raz ¬ stavorazstavo z velik oveliko slovesnostjo princ EmanueEmanuel l Filiber tFilibert Savojski vojvoda Aosta . Pr iPri tisti prilik ipriliki so se vršile v IppodromIppodromu uvelike velik e mednarodn emednarodne jezdalne dirke , kateri hkaterih se j eje vdeležilo tud itudi več avstro-ogrskih častnikov . Razstav aRazstava ostane do 20. novembr anovembra otvorjena. (Dalje prih.)
(Dalje.) Razstavni prostor je najkrasnejši, kar si ga more človek misliti za tako svrho. Široke, svetle in zračne planote so dale dovolj prostora za velikanske stavbe, posamezni paviljoni so mično skriti med košatim drevjem mimo pa teče temno zeleni Pad. Z nasprotne strani zre nizdol po rebru hriba razpoložena trdnjavica, ob nji nebroj ličnih vil in palačic. Tu vladata mir in tihota. Le proti večeru začno igrati pred raznimi restavranti in kavarnami majhni orkestri ter grmf iz daljave bobnanje in ropotanje afričanske družbe, ki se producira občinstvu v divjih bojnih plesih in vajah. Afričani in Afričanke v Turinu pa se kažejo v čim najpristnejšem milieuju, zato imajo razsežne originalne kraale ter so tako moški kakor ženske oblečene čim najskromnejše. Italijani so pač nagote vajeni, zato jih tudi črne Eve in črni Adami prav nič ne ženirajo . . . Pod glavnim razstavnim poslopjem
je velika in razsežna fontena, kjer brizga in skače, teče in bljuje voda. Razne povodnje vile in povodnji možje obkrožajo male vodopade in vodomete, katere razsvetljujejo zvečer raznobarvni reflektorji ter provzročajo čarobne svetlobne efekte. Razstavni odbor šteje celo vrsto ravnateljev ter tajnikov in nebroj odbornikov, vendar pa se za reklamo ne dela skoraj ničesar. Do Milana sploh ni bilo videti nikakega lepaka. Odbor zastopa mnenje, da je za umetnost reklamsko bobnanje sploh nedostojno ter da se dobra stvar itak dovelj sama priporoča. Razstava je seveda zategadelj dokaj slabo posečena; razen Francozov in potujočih Angležev ni nikogar. Izmed avstrijskih listov je edina dunajska »Reichswehr« poslala svojega poročevalca, tako da sem igral ulogo druge bele žurnalistovske vrane iz Avstro-Ogrske. Akcije, ki imajo nominalno vrednost 200 K, so padle radi slabega poseta že na 30—20 K, a na borzi zato vendar skoraj nihče ne vprašuje po njih. Mnogoglavni odbor brez iniciative in ignoriranje reklame torej razstavi ni v korist. Vsa razstavna poslopja so zgrajena v najmodernejšem secesionistovskem slogu. Tu so pisane hišice s ploskvimi strehami,
nagnjenimi fasadami, krivimi stenami, širokim, nad streho sezajočim stebrovjem, različno zapletenimi dekorativnimi črtami in kačastimi vrezki, jajčastimi okni, okroglimi vhodi in z baroknimi stukaturami. Čudne, fantastične stavbe, kakor v pravljicah, v prvem hipu skoraj komične in smešne hišice! Vse abnormalno, po vsej sili novo in najnovejše! Aa človek se privadi sčasoma tudi te bizarnosti in končno se mu zdi vse skupaj originalno, dasiravno ne lepo. Najsimpatičnejše je glavno poslopje z velikansko kupolo, ob kateri stoje v dveh vrstah v krogu skupine plešočih deklic ter lovorove vence dvigajoči geniji. To poslopje je pravcat labirint z raznimi postranskimi trakti, križajočimi se širokimi hodniki, galerijami in neštetimi sobami in sobicami. Treba je vzeti karto v roko, da se človek ne izgubi. Pred poslopjem stojita dve fonteni s figuralnimi posnetki Rodinove ekscentričnosti, a ne njegove genialnosti in izvirnosti. V tej silni in krasni palači, ki pa ima tako tanke stene, da je vdrl dež že parkrat vanjo ter napravil zlasti veliko nemški razstavi škodo, so se združile ter se prostorno prav lepo in komodno razrazdelile vse udeležene države, izimši Avstrijo (Cislitvanijo). Avstrija si je pa sezidala svoj lasten paviljon in še posebej moderno »dunajsko vilo«. Razen teh stavb so raztresene po parku med bohotnim drevjem še impozantne, seveda do rafiniranosti secesionistovske palače za avtomobile in mednaroden kaferestavrant, dalje kuriozen paviljon za razstavo fotografij, paviljon za razstavo vin in likerjev, paviljon za časopisje, paviljon za odbor in časnikarje in razne moderne vile z razstavo pohištva. Med njimi se vijejo gladki peščeni poti, ob njih nasadi eksotičnega drevja in zelenja ter pred poslopji gredice in skupine cvetlic in rastlin. Ta mednarodna razstava pa je vendar le docela italijanska in francoska. Po vseh paviljonih, vilah in palačah ga ni človeka, ki bi znal govoriti še kak drug jezik. Samo v velikonemškem oddelku sem našel tajnika Nemca in pri vhodu v umetniški oddelek ima svojo izložbo dunajski žid Honig, sicer prav ljubezniv mož s še ljubeznivejšo ženico. Mene je seveda v prvi vrsti zanimala avstrijska razstava, ki jo je priredilo naučno ministrstvo ter jo subvencioniralo s 24.000 K. Dalo je sezidati tudi razstavni paviljon ter poverilo prireditev dvornemu svetniku Arturju pl. Scali, ravnatelju avstrijskega muzeja za umetnost in obrt na Dunaju. Paviljon je nesrečna stavba renomiranoga arhitekta Baumanna, ki pa ni pokazal z njo niti sence originalnosti. Dolga, a nerazmerno nizka hižica leze nekako v tla ter dela docela neznaten vtisk. Na vseh štirih oglih steza ženska ligurica roki z vencem kvišku, kakor bi beraško otroče ponujalo na prodaj velo cvetje. Pred vhodom stoji na skromnem podstavku doprsen kipec cesarjev, kipec, ki bi bil zadostem kvečjemu za majhno dvorano, ki pa se na prostem popolnoma izgublja. Po visokih stopnjicah, katere krasita na vrhu dva visoka korintska stebra, se pride v dolgo in ozko dvorano, ki je z razstavljenimi predmeti uprav natlačena. Ob straneh je več sobic s popolno moderno hišno opravo, po sredi in po kotih pa so pod steklom razloženi različni umetnoobrtni izdelki, večinoma dunajskih, čeških in tirolskih tvrdk, slikarjev, kiparjev in arhitektov. Dela iz brona, srebra, mramorja in bakra, porcelan, steklo, lestenci, preproge, vezenine, različno usnje, ure in pohištvo tvorijo večino razstavljenega blaga. Tudi nekaj plastičnih in slikarskih dekorativnih del je tu. Kranjsko zastopa le ljubljanska »Kunstwebe-Anstalt« z nekaterimi lepimi vezinami. Vseh razstavljalcev je 111, ki se pa spričo skrajnje nedostatnega prostora vzlic vsej krasoti in solidnosti del neugodno reprezentujejo. Vsi predmeti so izbrani ter jih je izložil in razdelil z največjo vestnostjo sam dvorni svetnik Scala, ki pa ^adi nesrečnega paviljona vendar ni mogel ustvariti ničesar, kar bi imponiralo. Avstrija si je s svojim posebnim paviljonom napravila pač le velik trošek, ik je bil tem nepotrebnejš, ker bi bili našli razstavljalci v glavnem poslopju mnogo več ter neprimarno ugodnejšega prostora. Paviljon dela od zunaj vtisk vrtnarske hišice, od znotraj pa prozaičnega akvarija. Privilegirani avstrijski razstavni arhitekt Ludovik Baumann je pač iznova dokazal, da more vladni protekcionizem državo samo blamirati. Še čudnejše pa je, da je komercialni zastopnik Avstrije žid Taussig, američanski državljan. C. kr. naučno ministrstvo je napravilo s tem napako, ki je možna pač le v naši državni polovici, kjer so parlamentu kulturna vprašanja deveta briga! (Dalje prih.)
(Dalje.) OgrskOgrski ioddelek oddele k razstav erazstave je neprimerno večji i nin bogatejši ko tkot avstrijski. Nna arazpolago razpolag o im aima obširno, dolgdolgo o i nin široko dvorano, v kater ikateri so razstavljene stvar istvari prav okusno aranžirane. TTu u j eje več pla ¬ stičnihplastičnih del, kipokipov v i nin reliefov i ziz mramorja , bronbrona a i nin terakote , statuet madjarski hmadjarskih čikošev, pastirjev, ciganov , plesalk, Košuta iin n razni hraznih državnikov i nin poetov, več oljnatih iin n akvarelni hakvarelnih slik, risarij, mozaikov , preprog , tapet, ženskih ročnih del, knjižnih platnic , moderno posodje i ziz porcelana i nin stekla , srebrsrebra a i nin zlata, objekti i ziz usnja, umetn oumetno obrtna deldela a i ziz železa, zrcala , svetilke , stvar istvari v emajlu, nekaj elegantnih popolnipopolnih h sobi csobic s hišno opravo i nin končno velikanskvelikanski imodel mode l spomenik aspomenika pokojne cesarice- kraljickraljice e Elizabet eElizabete za Budimpešto. TakTako oje jOgrska e Ogrsk a tud itudi v TurinTurinu upremagala premagal a Avstrij oAvstrijo ter se tudtudi iondi ondpredstavila iinozemstvu predstavil a inozemstv u ko tkot samostojna država. VelikonemskVelikonemski i oddele koddelek je zza a italijanski mitalijanskim največji, memed dvsemi vsem i p apa najboljši i nin najlepši. Združena velikonemška umetno-obrtna društva so priredil apriredila to raz stavorazstavo, zza a kater okatero so dal edale razne nemške države skupaj okol i 10000 0okoli mar100000 kmark podpore. K e rKer so tudtudi i razn irazni bogati zasebnikzasebniki iin ivelike ntvrdke velik e tvrdk e prispeval eprispevale z izdatnim iizdatnimi doneski , je ta oddelek vsestransko najpopolnejši. 38 soban i nin sob imajo Nemc iNemci na razpolago, zato p apa so mogl imogli ustvariti tud itudi v Turin uTurinu razstavo , k iki imponira . T uTu je cela vrst avrsta najapartnejših interieurjev , k iki so sicesicer r vsesko zvseskoz moderni , a vendarlvendarle e nikje rnikjer pretirani al iali celo smešni. Nič preobiože negnega a al iali nepraktičnega, vse preprosto, fino po tvarintvarini iin i n veleokusn oveleokusno v izvršitvi. T uTu so spalnic espalnice zakoncev , jedilnice , saloni, delalnice , pisarnice , kopalne sobe itd. V vseh je popolna oprava, pohištvo i nin vse kakar r rab irabi človek z aza udobno življenje ponoči i nin podnevi. Sobe so prirejene zza a dv edve osebi iin n z aza cele družine. Tud iTudi podstrešne sobice z aza študenta se ne manjka . Arhitekt aArhitekta Berlepsch- ValendaValendas s i nin Beh - reus sta se izkazal aizkazala resnična mojstra v praktični izrabizrabi i i nin opremljenju vsakeg avsakega kotička. Dalj eDalje so ttu uprekrasna prekrasnzlatarska ain zlatarsk a i n draguljarsk adraguljarska dela , stvarstvari iiz ikovanega z kovaneg a želez aželeza (ograje, vrata , držaji, opornice , opaži i. dr), potem kovinast okovinasto posodje, vaze, me ¬ denicemedenice, umivalnice , čaše z okrask iokraski cvetlic, rrib iin b i n razni h drugiraznih hdrugih živali, reliefi, nagrobne plošče i nin vodnjaki, keramična dela, stekl osteklo v različnih barvabarvah h i nin oblikah , tkanine , vezenine i nin čipke, raznovrstne stvarstvari i i ziz usnja, tapete, linoleum , ure , statuete i ziz brona , mramorjmramorja a i nin ila , kipckipci i i ziz slonovine , i ziz vrbičja pleteno pohištvo, slike , risarij erisarije (cela kolekcijkolekcija aoriginalov originalo v i nin listo v »Simplicissimus« i nin »Jugend«) litografije, pla katiplakati itd. Zastopane so države: Pruska , Ba ¬ varska Bavarska, Saksonska , Hesenska , Badenska , Alzacij aAlzacija Lotarinška, Hamburg , BremeBremen n i nin Virtemberška. ItalijItalija a im aima seveda največji i nin najlepši prostor , k iki pa je nabit i nin natlačen z razstavnim irazstavnimi predmeti, kakokakor r ka kkak bazar . Tud iTudi tu je najti vs evse tiste predmete , k i jki ihjih imajo nemški iin n drug idrugi oddelki, samo v večji množini i nin raznovrstnosti. Seveda so tudtudi i t utu zopet različne sobice s pohi¬ štvompohištvom, k iki pa se odlikuj eodlikuje s svojo nepraktično luksurioznostjluksurioznostjo o i nin pretirano mode r nostjomodernostjo. T uTu se tud itudi pridno prodaja, iin nnekatere nekater e stvar istvari imajo že po 20—5 0 naroč¬ nikov20—50 naročnikov. D ada pa gledalcegledalcem min ikupovalcem n kupovalce m n ini dolgčas, so razstavilrazstavili i tud itudi izvrsten velik iveliki fonograf, iiz z katereg akaterega se čuje skoraj neprestano prepevanjprepevanje eimenitnega imenitneg a operneg aopernega tenorista. Velik eVelike arije iiz zraznih razni h italijanski hitalijanskih oper prepeva fonograf tako čisto i nin jasno, kako rkakor bi stal pevec za debelidebelim m za - storjemzastorjem. Ke rKer so razstavljeni tud itudi klavirji, sede tud itudi vsak hip kdo ter zaigra. TakTako oje j e italijansk iitalijanski oddelek najživahnejši in najveselejši. Italijanski slikarj islikarji in kiparji pa imajo svoje posebne prostore. V 19 dvoranah i nin v ogromne mogromnem salonu je razstavilrazstavilo o okol iokoli 400 umetniko vumetnikov 1039 slik i nin kipov . RazRazstava ¬ stava del adela vtisk velikanskeg avelikanskega umetniškega muzeja. SlikSlike e vis evise po stenah, kip ikipi pa so razvrščeni v salonu zase ob stenah i nin v skupina hskupinah po sredi. Večina slik kaže italijanske pokra ¬ jine pokrajine, planine i nin planjave, jezera z okolico , vasvasi i i nin mesta, morje, dalje portrete i nin žanre. TudTudi i svetopisemsk isvetopisemski sujeti niso redki , zgodovinski hzgodovinskih slik pa je le malo. Italijanska modernmoderna aumetnost umetnos t j eje ostala jasna i nin čista. Secesija nim anima pristašev. TTu u n ini najti površnih skiskic cin i n kolo - rističnihkolorističnih ugank ; vse je izvršeno, dodelano i nin razumljivo . Zato pa simpatično tud itudi lajiku. Vs eVse je svetlo, sveže i nin razločno; mrakmraka a i nin teme italijanski umetnik iumetniki ne ljubijo. Italijani so mojstr imojstri v točnem, realističnem risanju, v porabi efektne luči, zlasti p apa v karakteristik ikarakteristiki obrazov . (Dalje prih.) ▼delile vse udeležene države, izimši Avstrijo (Cislitvanijo). Avstrija si je pa sezidala svoj lasten paviljon in še posebej moderno »dunajsko vilo«. Razen teh stavb so raztresene po parku med bohotnim drevjem še impozantne, seveda do rafiniranosti secesionistovske palače za avtomobile in mednaroden kaferestavrant, dalje kuriozen paviljon za razstavo fotografij, paviljon za razstavo vin in likerjev, paviljon za časopisje, paviljon za odbor in časnikarje in razne moderne vile z razstavo pohištva. Med njimi se vijejo gladki peščeni poti, ob njih nasadi eksotičnega drevja in zelenja ter pred poslopji gredice in skupine cvetlic in rastlin. Ta mednarodna razstava pa je vendar le docela italijanska in francoska. Po vseh paviljonih, vilah in palačah ga ni človeka, ki bi znal govoriti še kak drug jezik. Samo v velikonemškem oddelku sem našel tajnika Nemca in pri vhodu v umetniški oddelek ima svojo izložbo dunajski žid Honig, sicer prav ljubezniv mož s še ljubeznivejšo ženico. Mene je seveda v prvi vrsti zanimala avstrijsk a razstava , ki jo je priredilo naučno ministrstvo ter jo sub-
(Dalje.) Oči nekaterih žensk in otrok aoso nepopisno globoke, polne duš eduše in sanj. Ženski obrazi so sploh najpriljubljenejši objekt italijanskih slikarjev. Kako slikajo ženska usta, na njih smehljaj ali jok, in kako slikajo ženske oči, polne solz ali hrepenenja, to je čudovito ! V Italiji je »Sacra Famiglia« tudi še danes sujet, k iki se ga loteva rad vsak umetnik. A vsak drugače . Povsod pa je središče sliki Marija, devica in mati. In tako sem videl tu nekaj Ma donMadon z nepopisno milimi, a vendar reali stičnimirealističnimi obrazi, čarobnimi očmi in pre iestnimiprelestnimi telesi, nekaj nun angelskih oblici, potem pa pokrajin brezkončnega obzorja ter poetičnih zakoti, k iki mi ostanejo ne pozabninepozabni. Zdravje in veselje do življenja kipi iz vseh teh umotvorov, zato pa sem vevesele sele duš eduše zapustil visoke dvorane, kjer sem užil toliko sveže in naravne krasote. Tudi plastični del te razstave je jako bogat in zanimiv. Tu so portretna poprsja moških, žensk in otrok, kipci živali, posamezne alegorične in idilske podoba ter velike skupine zgodovinskih in bajeslovnih su jetovsujetov. Največja skupina je Marina Raffaela: L aLa morte di Cal'gola: zabodeni Caligola sega v smrtnem boju s skrčevito sključenimi prsti po morilcu, rimskem vojaku, ki drži v pesti bodalo in gleda nanj z izrazom besnosti in groze. Za njima kriče z dvignjenimi rokami vojaki, da je mrtev kruti tiran, nad umirajočim pa se sklanjajo prestrašeni senatorji, ki hkratu tudi ne morejo prikriti svojega veselja, da je konec človeške beštije. Krasna skupina je tudi: L aLa Carita: smrtni angelj objema s svojimi ogromnimi peroti ter napaja umirajočega, polnagega mladeniča. Po svoji smelosti se odlikuje skupina na konju sedečega Tankreda z vilo. Konj stoji na robu skale, ob kateri zija propad. Za ovenčanim Tankredom pa sedi gola vila ter kaž ekaže zapovedujoče s prstom: Naprej! Divnolepa je končno skupina: Ll ' individia non arresta la farna: štirje konji dirjajo z rimskim vozom, na katerem stoji trobeč genij slave, preko nevošćljinevoščlji vosti, da jo starejo in zmanejo s svojimi kopiti. Največji kiparski umotvor cele raz slave pa je Davidov monument princa Amadeja, vojvode iz Aoste, na velikem trgu sredi razstavnega parka. Princ na dirjajočem konju poteza pravkar sabljo ter hiti v boj. < >koliOkoli podstavka pa so okoli in okoli živahne skupine v ogenj hitečih vitezov z oklepi, konjeniki in pešci. Vsi v polovični naravni velikosti. Spomenik je čudovito krasen, vzlic premnogim detajlom harmoničnega vtiska in monumen talne gigantnosti. AmeričanAmeričani i se/edaseveda tudi v Turinu imponirajo! Znali so si izgovoriti jako ugoden prostor v srednjem traktu, razdelili so svojo ogromno dvorano v več sob ter priredili tako pravcat bijou dragocene razstave. Prvo tvrdke iz NevvvorkaNew Yorka, Philadelphije, Bostona, "VVashingtonaWashingtona in Louis villaLouisvilla so zastopane. Vse umetniško, rafinirano okusno, fino, resno elegantno in sila drago. Američani so prišli s svojimi demanti, biserji, z zlatom in srebrom, s čudovitim kristalom, kakor dih nežnim steklom v najkrasnejših barvah in barvnih kompozicijah, čarobnimi mozaiki, slikanimi okni, izdelki iz brona in mramorja, sli kamislikami, risarijami, načrti kolosalnih stavb, izrezljanimi lesenimi umetninami, tkaninami, pohištvom itd. Anglij oAnglijo zastopa genialni W a l te r C ranWalter eCrane s svojimi študijami, akvareli, tapetami, kostumi ter s kipi iz mavca in bakra. Njemu pa se je pridružilo še več drugih kiparjev in slikarjev, ki so razstavili večinoma samo najfinejša miniaturna dela. Dalje so tu srebrnine, umetniški fabrikati iz stekla, majolike, svetilke, ure, vezenine in pohištvo. Švedija , Norvegij aNorvegija in Holand - s k aHolandska združujejo svojo narodno umetnost z moderno obrtno tehniko. Vsaka stvarica ima nacionalen značaj. Razstavile so prav originalne stvari iz stekla, porcelana, ila, mramorja in brona, iz usnja in linoleja, tapete i. dr. Belgij aBelgija ima sicer le majhno sobano, a reprezentira se prav odlično. Dražestna delavnica Horte s svojimi originalnimi dekorativnimi slikami — sujet: emancipacija ženske ! — zbuja najsplošnejše zanimanje. Tudi več finih bronastih statuet, par velikih mramornatih kipov, dvoje krasnih reliefov, s svilo iztkane slike, dragocene tapete, preproge, biserji, vaze, razno stekleno, zlato in srebrno posodje dokazuje o največjem razvoju belgijske umetne obrti. Francij aFrancija in Japonsk aJaponska nista zastopani o licialnoolicialno. Razstavi so priredile samo nekatere tvrdke z umetninami in umetumetnimi obrtnimi izdelki, zato delata vtisk trgovskega bazarja. Škotska je razstavila najkrasnejše knjižne platnice iz različnih vrst usnja, blaga in lesa, mnogo zlatarskih umotvorov, steklo, kovinske izdelke, vezenine, pohištvo in plastike. Vse v najmodernejši tehniki in secesionistovskem slogu, a vseskoz solidno in okusno. Tudi Švica je lepo zastopana. Na majhnem prostoru je zbrala izdelke, ki jo imenitno predstavljajo svetu kot moderno državico. Keramike, mobilije, draperije iz svile, usnjarska dela, umotvori iz zlata, srebra, brona, ila in mramorja, končno seveda različne ure, ki jih je razstavila Švica, so dokumenti resnobne umetnosti in najrazvitejšega modernega okusa. Turinska umetniška in obrtna razstava je pokazala, do kolike stopnje se je nekdaj aristokratska umetnost že demokratizirala. Umetnost je postala posest splosnosti. Dandanes se ne zapira več v ekskluzivne muzeje, kjer jo naj bi človeštvo le izdaleka občudovalo, nego je stopila v praktično življenje, v hišo meščana, delavca in obrtnika. Umetnost se je popularizirala. Vsaka malenkost, ki se rabi v življenju, je dobila umetniški značaj; pohištvo, posodje in orodje, vse je izvršeno z okusom in racionalnostjo. In kakor ljubi človeštvo predvsem udobnost, tako stremi tudi umetna obrt predvsem za udobnostjo, porabnostjo in praktičnostjo, združeno z estetiko. Meščan hoče imeti dandanes postelj, na kateri se ponoči ko modno spi, a ki je tudi podnevi očesu prijeten pogled. Stol, na katerem sedim, naj me ne tišči in guli od vseh strani. Odpočijem naj se v njem zares, ne pa trpinčim. Vrhu tega pa imej stol tudi estetično obliko. I.t.d. Mesto baroknega in rokokotnega sloga s svojimi zvitimi in zlomljenimi deli ter z nesmiselnimi okraski smo dobili moderni slog, na zunaj skromen in preprost, a praktičen in okusen. Umetna obrt zahteva dobrega materijala, zato pa je pohištvo tudi trpežno. Namesto nalepljenih in privitih okraskov se poslužuje barv, kar daje bivališčem svetlejše in prijaznejše lice. Umetna obrt porablja tudi narodne elemente in starinske skrinje, starinski stoli, starinske mize so zopet moderne. Saj so praktične in se hkratu dajo okusno, skromno okrasiti. Tako je turinska razstava vseskoz moderna in praktična, — nov dokaz, da se je človeštvo povzpelo zopet nekoliko višje v razumevanju sebe samega in v porabljanju lastnih del.▼vencioniralo s 24.000 K. Dalo je sezidati tudi razstavni paviljon ter poverilo prireditev dvornemu svetniku Arturju pl. Scali, ravnatelju avstrijskega muzeja za umetnost in obrt na Dunaju. Paviljon je nesrečna stavba renomiranoga arhitekta Baumanna, ki pa ni pokazal z njo niti sence originalnosti. Dolga, a nerazmerno nizka hižica leze nekako v tla ter dela docela neznaten vtisk. Na vseh štirih oglih steza ženska ligurica roki z vencem kvišku, kakor bi beraško otroče ponujalo na prodaj velo cvetje. Pred vhodom stoji na skromnem podstavku doprsen kipec cesarjev, kipec, ki bi bil zadostem kvečjemu za majhno dvorano, ki pa se na prostem popolnoma izgublja. Po visokih stopnjicah, katere krasita na vrhu dva visoka korintska stebra, se pride v dolgo in ozko dvorano, ki je z razstavljenimi predmeti uprav natlačena. Ob straneh je več sobic s popolno moderno hišno opravo, po sredi in po kotih pa so pod steklom razloženi različni umetnoobrtni izdelki, večinoma dunajskih, čeških in tirolskih tvrdk, slikarjev, kiparjev in arhitektov. Dela iz brona, srebra, mramorja in bakra, porcelan, steklo, lestenci, preproge, vezenine, različno usnje, ure in pohištvo tvorijo
večino razstavljenega blaga. Tudi nekaj plastičnih in slikarskih dekorativnih del je tu. Kranjsko zastopa le ljubljanska »Kunstwebe-Anstalt« z nekaterimi lepimi vezinami. Vseh razstavljalcev je 111, ki se pa spričo skrajnje nedostatnega prostora vzlic vsej krasoti in solidnosti del neugodno reprezentujejo. Vsi predmeti so izbrani ter jih je izložil in razdelil z največjo vestnostjo sam dvorni svetnik Scala, ki pa ^adi nesrečnega paviljona vendar ni mogel ustvariti ničesar, kar bi imponiralo. Avstrija si je s svojim posebnim paviljonom napravila pač le velik trošek, ik je bil tem nepotrebnejš , ker bi bili našli razstavljalci v glavnem poslopju mnogo več ter neprimarno ugodnejšega prostora. Paviljon dela od zunaj vtisk vrtnarske hišice, od znotraj pa prozaičnega akvarija. Privilegirani avstrijski razstavni arhitekt Ludovik Baumann je pač iznova dokazal, da more vladni protekcionizem državo samo blamirati. Še čudnejše pa je, da je komercialni zastopnik Avstrije žid Taussig, američanski državljan. C. kr. naučno ministrstvo je napravilo s tem napako, ki je možna pač le v naši državni polovici, kjer so parlamentu kulturna vprašanja deveta briga! (Dalje prih.(
Konec.)
▲(Dalje.) Ogrsk i oddele k razstav e je neprimerno večji i n bogatejši ko t avstrijski. N a razpolag o im a obširno, dolg o i n široko dvorano, v kater i so razstavljene stvar i prav okusno aranžirane. T u j e več pla ¬ stičnih del, kipo v i n reliefov i z mramorja , bron a i n terakote , statuet madjarski h čikošev, pastirjev, ciganov , plesalk, Košuta i n razni h državnikov i n poetov, več oljnatih i n akvarelni h slik, risarij, mozaikov , preprog , tapet, ženskih ročnih del, knjižnih platnic , moderno posodje i z porcelana i n stekla , srebr a i n zlata, objekti i z usnja, umetn o obrtna del a i z železa, zrcala , svetilke , stvar i v emajlu, nekaj elegantnih popolni h sobi c s hišno opravo i n končno velikansk i mode l spomenik a pokojne cesarice-kraljic e Elizabet e za Budimpešto. Tak o j e Ogrsk a tud i v Turin u premagal a Avstrij o ter se tud i ond i predstavil a inozemstv u ko t samostojna država. Velikonemsk i oddele k je z a italijanski m največji, me d vsem i p a najboljši i n najlepši. Združena velikonemška umetno-obrtna društva so priredil a to raz stavo, z a kater o so dal e razne nemške države skupaj okol i 10000 0 mar k podpore. K e r so tud i razn i bogati zasebnik i i n velik e tvrdk e prispeval e z izdatnim i doneski , je ta oddelek vsestransko najpopolnejši. 38 soban i n sob imajo Nemc i na razpolago, zato p a so mogl i ustvariti tud i v Turin u razstavo , k i imponira . T u je cela vrst a najapartnejših interieurjev , k i so sice r vsesko z moderni , a vendarl e nikje r pretirani al i celo smešni. Nič preobiože neg a al i nepraktičnega, vse preprosto, fino po tvarin i i n veleokusn o v izvršitvi. T u so spalnic e zakoncev , jedilnice , saloni, delalnice , pisarnice , kopalne sobe itd. V vseh je popolna oprava, pohištvo i n vse ka r rab i človek z a udobno življenje ponoči i n podnevi. Sobe so prirejene z a dv e osebi i n z a cele družine. Tud i podstrešne sobice z a študenta se ne manjka . Arhitekt a Berlepsch-Valenda s i n Beh - reus sta se izkazal a resnična mojstra v praktični izrab i i n opremljenju vsakeg a kotička. Dalj e so t u prekrasn a zlatarsk a i n draguljarsk a dela , stvar i i z kovaneg a želez a (ograje, vrata , držaji, opornice , opaži i. dr), potem kovinast o posodje, vaze, me ¬ denice, umivalnice , čaše z okrask i cvetlic, r i b i n razni h drugi h živali, reliefi, nagrobne plošče i n vodnjaki, keramična dela, stekl o v različnih barva h i n oblikah , tkanine , vezenine i n čipke, raznovrstne stvar i i z usnja, tapete, linoleum , ure , statuete i z brona , mramorj a i n ila , kipc i i z slonovine , i z vrbičja pleteno pohištvo, slike , risarij e (cela kolekcij a originalo v i n listo v »Simplicissimus« i n »Jugend«) litografije, pla kati itd. Zastopane so države: Pruska , Ba ¬ varska , Saksonska , Hesenska , Badenska , Alzacij a Lotarinška, Hamburg , Breme n i n Virtemberška. Italij a im a seveda največji i n najlepši prostor , k i pa je nabit i n natlačen z razstavnim i predmeti, kako r ka k bazar . Tud i tu je najti vs e tiste predmete , k i j ih imajo nemški i n drug i oddelki, samo v večji množini i n raznovrstnosti. Seveda so tud i t u zopet različne sobice s pohi¬ štvom, k i pa se odlikuj e s svojo nepraktično luksurioznostj o i n pretirano mode r nostjo. T u se tud i pridno prodaja, i n nekater e stvar i imajo že po 20—5 0 naroč¬ nikov . D a pa gledalce m i n kupovalce m n i dolgčas, so razstavil i tud i izvrsten velik i fonograf, i z katereg a se čuje skoraj neprestano prepevanj e imenitneg a operneg a tenorista. Velik e arije i z razni h italijanski h oper prepeva fonograf tako čisto i n jasno, kako r bi stal pevec za debeli m za - storjem. Ke r so razstavljeni tud i klavirji, sede tud i vsak hip kdo ter zaigra. Tak o j e italijansk i oddelek najživahnejši in najveselejši. Italijanski slikarj i in kiparji pa imajo svoje posebne prostore. V 19 dvoranah i n v ogromne m salonu je razstavil o okol i 400 umetniko v 1039 slik i n kipov . Raz ¬ stava del a vtisk velikanskeg a umetniškega muzeja. Slik e vis e po stenah, kip i pa so razvrščeni v salonu zase ob stenah i n v skupina h po sredi. Večina slik kaže italijanske pokra ¬ jine , planine i n planjave, jezera z okolico , vas i i n mesta, morje, dalje portrete i n žanre. Tud i svetopisemsk i sujeti niso redki , zgodovinski h slik pa je le malo. Italijanska modern a umetnos t j e ostala jasna i n čista. Secesija nim a pristašev. T u n i najti površnih ski c i n kolo - rističnih ugank ; vse je izvršeno, dodelano i n razumljivo . Zato pa simpatično tud i lajiku. Vs e je svetlo, sveže i n razločno; mrak a i n teme italijanski umetnik i ne ljubijo. Italijani so mojstr i v točnem, realističnem risanju, v porabi efektne luči, zlasti p a v karakteristik i obrazov . (Dalje prih.)
Poldrugi dan sem bil v Turinu, a razen razstave, kateri sem posvetil ve sves dan, in središča mesta s palačo Madama nisem videl še skoraj ničesar. Da dobim najprej celoten vtis kvtisk vsega mesta, sem sedel na elekrično železnico ter se peljal na MontMonte e de idei Cappucini . Prek oPreko železnega mostu PontPonte e Umbert oUmberto I. n a dnad širokim Pado mPadom sem hite lhitel peš, poiska lpoiskal včasih toli zasmehovano vzpenjačo Funi - colare Funicolare, — o kater ikateri se prepeva še danda ¬ nedandane s porogljiv iporogljivi kuplet: »Funicoli, funicola!«, k e rker se baje pokvarja in ustavlja vsak čas, — te rter se peljal na hrib, na katere mkaterem je kapucinsk ikapucinski samostan s cerkvijo, hišico planinskeg aplaninskega društva i nin smelo ob robu pečine ležečo restavracijo. Odtod je prekrasen razglerazgled dpreko prek o vseg avsega mesta. T uTu se vid ividi natančno pravokotnospravokotnost tturinskih turinskitrgov h tr gov i nin križajočih se cest. PravilnosPravilnost t vs evse povsod. Kako rKakor zarisane z ravnilom , tečejo široke ceste geometrično vzporedno drug adruga ob drug idrugi ter se presekajo v prem ipremi črti. Večina hiš tvor itvori čveterokotna dvorišča i nin na prostorih, kjer delajo ulic eulice pravilen trg , stoje monumenti , kip ikipi kraljev, vojskovođivojskovoji, učenjakov i nin umetnikov . Brezkončno se razprostir arazprostira pod man omano morje živordečih streh, izmeizmed d kateri hkaterih štrle kupol ekupole cerkev , stolpi i nin tvorniški dimniki . Vme sVmes pa se vije ob širokih, kameniti hkamenitih nabrežjih Pad , preko kateregkaterega a vod ivodi cela vrst a velikivrsta hvelikih mostov . Daleč ta mtam v ozadju kipe proti neb unebu Alpe , Mont eMonte Rosa , Gra nGran Paradiso , Mon tMont Ceniš i. dr. Tikom aTikoma pod hribom , tostran monumonumentalnega - mentalneg a most u Pont e Vittor e Emamostu -Ponte nuelVittore eEmanuele I, leži nanad d strmim istrmimi stopnjicami veličanstvena, belomramornatbelomramornata acerkev cerkeGran vMadre Gradi n Madr e d i Di oDio z velikanskvelikansko okupolo kupolin o i n krasni mkrasnim portikom . Svetišče je zunanj ezunanje popolna kopij a rimskegkopija arimskega panteona. PrePred d cerkvij ocerkvijo stoji spomeni k kralj a Viktorjspomenik akralja EmanuelViktorja aEmanuela I. Onstra nOnstran pa se širi ogromn iogromni trg , imenova nimenovan po istem kralju, obdajan od tre htreh strani z največjimi palačami iin nkrasnimi krasnim i modernim imodernimi hišami. Impozantna jje e velik avelika slika , k iki se nud inudi s kapucinskegkapucinskega a hrib ahriba na slavno mesto, kki i j e bilje abila zibelj osvoboje cele severne Italije i nin združitve vseg avsega kraljestva. ReseResen nvtisk vtis k del adela mesto, resen, bogat i nin aristokratski. Vzli cVzlic vsej modernosti večine stavb dajejo mestmestu u vendarl evendarle značaj začrnelzačrnele ebarkine barkin e i nin novorenesančne palače s s svojim isvojimi stebrišči, s katerim ikaterimi obdajajo trgtrge e te rter se vrst e bre zvrste koncbrez akonca in kraja ob boulevardiboulevardih h i nin cestah. V TurinTurinu u mend amenda človeku n ini treba nikda rnikdar dežnika, saj se pride pod stebrišči, pokritimpokritimi i ulicam iulicami in portik iportiki od enegenega akonca konc a mest amesta do druzega . KakoKakor rBenetke Benetk e i n Milain nMilan je tudtudi i Turi nTurin poln muzejev , galergaleri i i nin akademi . Človek bega i nin se vozvozi i se msem ter tja, hiti skoz iskozi neštete dvorane znamenitosti i nin umetnin , strmstrmi i i nin uživa teter r pozab ipozabi na želodec iin n n ana svoja klecajoča kolena . PalazzPalazzo o Real e vzbuj aReale spomivzbuja nspomin na dunajsk idunajski dvor : okol iokoli širokih dvorišč velikansk evelikanske palače, spomenikspomeniki i i nin povsod straže. T uTu je kraljevskkraljevska a orožarn aorožarna ( Ar - meri aArmeria Reale) z neštevilnimi oklepi, čeladami , meči, sulicami , ščiti, oklopnimoklopnimi ikonji konj i i nin jezdeci, praporji, buzdovani , toptopi i i nin topiči teter rslavnimi slavnim i bojnim ibojnimi slikami . Indijsko, saracensko , turško, perzijsko, japonsko , francosko , pruskprusko o i nin orožje davdavnih ¬ n i h i nin novejših dob je shranjeno v velikanskivelikanskih h parketovani hparketovanih dvoranah. Dalj eDalje je tu kraljevskkraljevska a knjižnic aknjižnica s 60.000 knjigamknjigami i i nin 2000 rokopisi, premnogim ipremnogimi slikami , risbami , novci, emajlimi, zlatimzlatimi iin i n slonokostenim islonokostenimi umotvori . Dda a b ibi popisal vse te dragocenosti i nin znamenitosti natančnejši, bbi irabil rabi l ce lcel teden. N ana to sem hite lhitel v Palazz o deliPalazzo del' AccademiAccademia a dell edelle Scienze , kki i im aima v prve mprvem nadstropju v štirih dvoranadvoranah hin i n n ana dveh galerijah muze jmuzej starin i nin antik, v druge mdrugem pa pinakotek opinakoteko z 21 sobanami , polnim ipolnimi slik i nin kipov . T uTu so zastopani v anvan Dyck , Velaqaez , Rembradt, Carravag - gioCarravaggio, P. Veronese , Raffael, Tizian , G. Fer ¬ rarFerrari i i . dr . nesmrtn inesmrtni umetniki . Prek oPreko 600 slislik k ogromn eogromne vrednosti i nin nepopisne krasote ! Končno se msem posetil še MuseMuseo o mu - nicipal emunicipale d' Art eArte moderna . V vestibul uvestibulu so zbrane skulpturskulpture emodernih moderni h kipar - je^rkiparjev (med njim injimi divno Franceschijev oFranceschijevo delo : križana sv. Evlalij a Evlalija!) v prve mprvem nadstropju pa so v 8 dvoranah velikvelike eslike slik e i nin poprsja, figurine in študije modernimodernih hitalijanskih italijanskislikarjev h slikarje v i nin kiparjev . II. nadstopje hran ihrani spomine n ana vojno z aza osvobojo Go ¬ renjeGorenje Italije: t utu so uniform e kralj a Vik ¬uniforme torjakralja EmanuelViktorja aEmanuela II., njegovo orožje, nje- ▼▲(Dalje.) Oči nekaterih žensk in otrok ao nepopisno globoke, polne duš e in sanj. Ženski obrazi so sploh najpriljubljenejši objekt italijanskih slikarjev. Kako slikajo ženska usta, na njih smehljaj ali jok, in kako slikajo ženske oči, polne solz ali hrepenenja, to je čudovito ! V Italiji je »Sacra Famiglia« tudi še danes sujet, k i se ga loteva rad vsak umetnik. A vsak drugače . Povsod pa je središče sliki Marija, devica in mati. In tako sem videl tu nekaj Ma don z nepopisno milimi, a vendar reali stičnimi obrazi, čarobnimi očmi in pre iestnimi telesi, nekaj nun angelskih oblici, potem pa pokrajin brezkončnega obzorja ter poetičnih zakoti, k i mi ostanejo ne pozabni. Zdravje in veselje do življenja kipi iz vseh teh umotvorov, zato pa sem ve sele duš e zapustil visoke dvorane, kjer sem užil toliko sveže in naravne krasote. Tudi plastični del te razstave je jako bogat in zanimiv. Tu so portretna poprsja moških, žensk in otrok, kipci živali, posamezne alegorične in idilske podoba ter velike skupine zgodovinskih in bajeslovnih su jetov. Največja skupina je Marina Raffaela: L a morte di Cal'gola: zabodeni Caligola sega v smrtnem boju s skrčevito sključenimi prsti po morilcu, rimskem vojaku, ki drži v pesti bodalo in gleda nanj z izrazom besnosti in groze. Za njima kriče z dvignjenimi rokami vojaki, da je mrtev kruti tiran, nad umirajočim pa se sklanjajo prestrašeni senatorji, ki hkratu tudi ne morejo prikriti svojega veselja, da je konec človeške beštije. Krasna skupina je tudi: L a Carita: smrtni angelj objema s svojimi ogromnimi peroti ter napaja umirajočega, polnagega mladeniča. Po svoji smelosti se odlikuje skupina na konju sedečega Tankreda z vilo. Konj stoji na robu skale, ob kateri zija propad. Za ovenčanim Tankredom pa sedi gola vila ter kaž e zapovedujoče s prstom: Naprej! Divnolepa je končno skupina: L ' individia non arresta la farna: štirje konji dirjajo z rimskim vozom, na katerem stoji trobeč genij slave, preko nevošćlji vosti, da jo starejo in zmanejo s svojimi kopiti. Največji kiparski umotvor cele raz slave pa je Davidov monument princa Amadeja, vojvode iz Aoste, na velikem trgu sredi razstavnega parka. Princ na dirjajočem konju poteza pravkar sabljo ter hiti v boj. < >koli podstavka pa so okoli in okoli živahne skupine v ogenj hitečih vitezov z oklepi, konjeniki in pešci. Vsi v polovični naravni velikosti. Spomenik je čudovito krasen, vzlic premnogim detajlom harmoničnega vtiska in monumen talne gigantnosti. Američan i se/eda tudi v Turinu imponirajo! Znali so si izgovoriti jako ugoden prostor v srednjem traktu, razdelili so svojo ogromno dvorano v več sob ter priredili tako pravcat bijou dragocene razstave. Prvo tvrdke iz Nevvvorka, Philadelphije, Bostona, "VVashingtona in Louis villa so zastopane. Vse umetniško, rafinirano okusno, fino, resno elegantno in sila drago. Američani so prišli s svojimi demanti, biserji, z zlatom in srebrom, s čudovitim kristalom, kakor dih nežnim steklom v najkrasnejših barvah in barvnih kompozicijah, čarobnimi mozaiki, slikanimi okni, izdelki iz brona in mramorja, sli kami, risarijami, načrti kolosalnih stavb, izrezljanimi lesenimi umetninami, tkaninami, pohištvom itd. Anglij o zastopa genialni W a l te r C ran e s svojimi študijami, akvareli, tapetami, kostumi ter s kipi iz mavca in bakra. Njemu pa se je pridružilo še več drugih kiparjev in slikarjev, ki so razstavili večinoma samo najfinejša miniaturna dela. Dalje so tu srebrnine, umetniški fabrikati iz stekla, majolike, svetilke, ure, vezenine in pohištvo. Švedija , Norvegij a in Holand - s k a združujejo svojo narodno umetnost z moderno obrtno tehniko. Vsaka stvarica ima nacionalen značaj. Razstavile so prav originalne stvari iz stekla, porcelana, ila, mramorja in brona, iz usnja in linoleja, tapete i. dr. Belgij a ima sicer le majhno sobano, a reprezentira se prav odlično. Dražestna delavnica Horte s svojimi originalnimi dekorativnimi slikami — sujet: emancipacija ženske ! — zbuja najsplošnejše zanimanje. Tudi več finih bronastih statuet, par velikih mramornatih kipov, dvoje krasnih reliefov, s svilo iztkane slike, dragocene tapete, preproge, biserji, vaze, razno stekleno, zlato in srebrno posodje dokazuje o največjem razvoju belgijske umetne obrti. Francij a in Japonsk a nista zastopani o licialno. Razstavi so priredile samo nekatere tvrdke z umetninami in umet
gov egove kolajne, uniform euniforme njegovih ministroministrov v i nin generalov , slik eslike bojev po Piemontu , historične listine , praporji itd. Najbolj so mme e zanimal ezanimale slike , k iki kažejo junaštvo Italijanov, preganjajočih avstrijsko armado . Avstrijc iAvstrijci se predstavljajo t utu kot surovsurova a tolp atolpa razcapance v bestialnih instinktov , Italijani pa ko t idealnkot iidealni heroji i n triu m fatorjiin triumfatorji. . .! KakoKakor r vs avsa italijanska mesta, imima atudi tud i Turi nTurin neštevilo kipokipov v i n monumen -in tovmonumentov. VsaVsak k hi phip zadeneš ob konjenikkonjenika ana n a visoke mvisokem podstavku: Emanuel e F i 1Emanuele iFi1i - pert operto v oklepu, ko parir aparira baš nasprotnikov onasprotnikovo sekundo , —- ducduco odi d i Genov aGenova v hipu , k oko se je zgrudi lzgrudil ustreljeni konj pod nji m tenjim rter stopa na tla, kazoč s sabljo: Sempr eSempre avanti ! — Alfons- oAlfonso Lamor - mora , premagale cpremagalec Avstrijcev , kko oglada glad a b e gbeg sovražnikov, —- dalje soha Garibal - d i j aGaribaldija, stoječega vrh uvrhu skale , pod njinjim m zmagovit azmagovita Italija, levlevi iin i n lovorjev ilovorjevi venci , —- Cavour , dvigajoč, ponižano Italijo, —- VittoriVittorio o Emanuel eEmanuele II., stoječ raz * ogla voglav na korintski hkorintskih stebrih, — spomeni k brato v conte Verd © v srednjeveških oklepioklepih h i nin s ščiti i nin končno P i e t r o M i c cPietro amicca, k iki je zažgal sod smodnika , d ada je uničil citadelo osvojujoče Francoze . VseVseh hspomenikov spomeniko v j eje 17, večina i z mramorj aiz imramorja nin brona ▼
TuriTurin n im aima 8 gledališč, memed d njim injimi troje za opero, dvoje z aza opereto i nin balet, eno z a veseloigrza oveseloigro v dialektu, eno zza amarionete marionet e i nin šantan. Tud iTudi svoje vseučilišče, svojo tehniktehniko o i nin umetniško slikarskslikarsko oin i n kiparsk okiparsko šolo ima . Naravoslovni h zbir kNaravoslovnih premorzbirk epremore več. TurinskTurinska aborza borzpa aje p a j e me dmed največjimi v Italiji. TrgovinTrgovina ain i n obr tobrt cveteta i nin splošno blagostanj eblagostanje se vid ividi na vsak korak . PromePromet t j eje izredno živahen, ceste vedn ovedno polne vozov , električni tramvajsktramvajski i vlak ivlaki I. i nin II. razred arazreda vedno natlačeni. Meščani govor egovore večinoma italijansk i iitalijanski nin francoski, nemški ne razumrazume emendaniti mend a niti e nen odstotek ob činstva. Turin , čegar slavna zgodovin azgodovina sega nazaj do HanibalHanibala ain i n Julij aJulija Cesarja, j eje še dandane s ponos italijanske historijhistorije e i nin priljubljeno bivališče članov dvora . KeKer r g aga obdajajo griči, imajo po njih Turinc iTurinci svoje vil e ivile nin letovišča, kjer prebijejo velivelik k d e ldel leta. Tak oTako se razlivrazliva abogastvo bogastviz omesta itudi z mest a tud i n ana deželo, taktako o d ada se ponaša vvsa sslikovita adolina slikovit a dolin a Pad aPada od Milan a iMilana nin daleč tja v smersmeri i Genov eGenove s srečnim bla ¬ gostanjemblagostanjem. Turi n jTurin eje žarel v morju električnih luči, kko osem sesedel mna sede l n a vla kvlak ter se odpeljal nazaj proti Veroni . ▼nimi obrtnimi izdelki, zato delata vtisk trgovskega bazarja. Škotsk a je razstavila najkrasnejše knjižne platnice iz različnih vrst usnja, blaga in lesa, mnogo zlatarskih umotvorov, steklo, kovinske izdelke, vezenine, pohištvo in plastike. Vse v najmodernejši tehniki in secesionistovskem slogu, a vseskoz solidno in okusno. Tudi Švic a je lepo zastopana. Na majhnem prostoru je zbrala izdelke, k i jo imenitno predstavljajo svetu kot moderno državico. Keramike, mobilije, draperije iz •vile, usnjarska dela, umotvori iz zlata, srebra, brona, ila in mramorja, končno seveda različne ure, k i jih je razstavila Švica, so dokumenti resnobne umetnosti in najrazvitejšega modernega okusa. Turinska umetnišk a in obrtna razstava je pokazala, do kolike stopnje se je nekdaj aristokratska umetnost že demokratizirala. Umetnost je postala posest splosnoBti. Dandanes se ne zapira več v ekskluzivne muzeje, kjer jo naj bi člo veštvo le izdaleka občudovalo, nego je stopila v praktično življenje, v hišo me- ščana, delavca in obrtnika. Umetnost se je popularizirala. Vsaka malenkost, k i se rabi v življenju, je dobila umetniški zna¬ čaj; pohištvo, posodje in orodje, vse je izvršeno z okusom in racionalnostjo. In kakor ljubi človeštvo predvsem udobnost, tako stremi tudi umetna obrt predvsem za udobnostjo, porabnostjo in praktičnostjo, združeno z estetiko. Meščan hoče imeti dandanes postelj, na kateri se ponoči ko modno spi, a k i je tudi podnevi očesu prijeten pogled. Stol, na katerem sedim, naj me ne tišči in guli od vseh strani. Odpočijem naj se v njem zares, ne pa trpinčim. Vrh u tega pa imej stol tudi estetično obliko. I. t. d. Mesto baroknega in rokokotnega sloga s svojimi zvitimi in zlomljenimi deli ter z nesmiselnimi okraski smo dobili moderni slog, na zunaj skromen in preprost, a praktičen in okusen. Umetna obrt zahteva dobrega materijala, zato pa je pohištvo tudi trpežno. Namesto nalepljenih i n privitih okraskov se poslužuje barv, kar 'daje bivališčem svetlejše in prijaznejše lice. Umetna obrt porablja tudi narodne elemente in starinske skrinje, starinski stoli, starinske mize so zopet moderne. Saj so praktične in se hkratu dajo okusno, skromno okrasiti. Tako je turinska razstava vseskoz moderna in praktična, — nov dokaz, da se je človeštvo povzpelo zopet nekoliko višje v razumevanju sebe samega in v porabljanju lastnih del.
(Dalje.) 4. Verona. BilBila aje j e trd atrda noč i nin prijetno se je spalo na mehki h blazinamehkih hblazinah v kupeju, k iki je ime limel zunaj obešeno deščico z napiso mnapisom »separiran vovoz z z aza damo«. V TurinTurinu usem se m b i lbil zašel pomotom apomotoma vanj, a dam edame ni bilbilo o ve sves čas nobene. KeKer rsem se m zastr lzastrl vrata , ssi ini n i upa lupal nihče v moj kupkupe ein itako n tak o se msem užival vso pot največjo komodnos tkomodnost ter spa lspal kadil , pil, jedejedel l i nin spal, spal . . . Nakra tNakrat se je ustavi lustavil vlak ; instink ¬ tivn oinstinktivno sem se prebudil, pogledapogledal l n ana uro : kazal akazala je 9U3. Ej, v Veron iVeroni smo ! »Stazione Port aPorta Nuova!« JedvJedva asem se m bi lbil na pe ronu peronu. se jje e vla kvlak začel zopet pomikati dalje. Pre d kolodvoroPred mkolodvorom je stalo nekaj fijakarjev, a nobeneg anobenega omnibusa . » VsVsi i h6tel ihoteli so polni!« m imi je pravi lpravil izvošček. Al iAli na cesti človek venda rvendar ne mor emore ostati. Zato sva se vozil avozila od hotel ahotela do hotela ter iskal aiskala sobico. Hladn oHladno je bilo . VeronskVeronske e ulic eulice so bil ebile vaško prazne i nin tihe . Vs eVse kavarne i nin vse gostilne zaprte. Končno pa sva iziztaknila - taknil a vendari evendarie lepo sobo v hotelu »Aquila vera«. Bil oBilo je že štiri, ko sem zaspal. Že pred 7. pa m eme je zbudil ozbudilo kričanje raznašalcev jutranji hjutranjih listov . T iTi raznašalci begajo nervozno po ulicah , se ustavljajo na ourlih hiš, tekajo po kavarnah , gostilnah in prodajalnicah te rter vpijejo venome rvenomer naslov in vsebino svojega lista. ProdajProdajo o j i hjih mnogo , zlasti kadakadar r im aima list kaj posebno senzacionalnega . Tisti dan je bi lbil na vrsti nekneki i borzn iborzni škandal v Turinu . O dOd vseh strani se j eje čulo torej kričanje, visok ivisoki in nizki , čisti iin n hripav ihripavi moški i nin ženski glasovi: »Škandal! Sleparija ! BorzeBorzen n Panam aPanama v Turinu!« UstaUstal lsem su m i nin šel v kavarno . SploSploh hsem s em ime limel navado , dda a se msem po kavarnakavarnah h iska liskal prvih informacijinformacijo o vsake mvsakem mestu te rter poizvedel, kak okako naj hodihodim min i n kak okako naj se vozim , dda asi sogledam i ogleda m nagl onaglo najzanimivejše stvari . Veron aVerona šteje 60 800 prebivalceprebivalcev v te rter posadko 6000 mož. Mest oMesto leži ob deroči široki Adiži, kki iima imkrasna a krasn a kamenit akamenita obrežja z drevoredi. Nna a leve mlevem obrežju se dvigajo hribci , pokriti z visokimi , drug adruga nad drug odrugo ležečimi hišami iin n vrh uvrhu vseh mogočne trdnjav etrdnjave s stolpi iin n okopnim iokopnimi zidovi . T aTa stran mest amesta je sploh najlepša. TerasTerase e raznobojni hraznobojnih hiš, memed d njim injimi zeleno drevje iin nkot kokrona tvsega krongigantski akom vsegpleks autrdb gigantsk i ko m plek s utrd b i ziz rudeče opeke delajo nepo ¬ pisnonepopisno slikovit vtisk. KamoKamor r se gasega oko, povsod se dvigajo v okrožju holmi , n ana njih pa se vidijo stare, porušene, iin n nov enove utrdbe . TTe e trdnjav etrdnjave so bil ebile do 1l. 1866. glavnglavna aopora opor a avstrijskeg aavstrijskega gospodstva v Gorenj iGorenji Italiji, iin nVerona Veronje a j e bil abila središče nerodne avstrijske vojne politike . Neka jNekaj posebnega so mal emale lesene hi ¬ šicehišice sredi Adiže. Z obrežja vodijo vanje ozkozke e brv ibrvi na močnih kolih . Hišice so mlinmlini i i nin kovačnice. Središče mestmesta aje jozka ein ozkdolga aPiazza i n dolg a Piazz a dell edelle Erbe , star istari forum, dane sdanes tržišče sadja i nin zelenjave. Nna asevernem severnekoncu m konc u trg atrga stoji na stebru kopija benečanskega lev aleva sv. Marka , sredsredi itrga trg a j eje vodnjak s kipokipom mVerone Veronin e i n pole gpoleg nje starinskstarinska a Tribun aTribuna s 4 stebri, kje rkjer so se v srednjem vek uveku razglašale sodbe. N ana vseh štirih straneh so visoke , poslikane palače. Fresk eFreske kažejo v ogromniogromnih hdimenzijah dimenAdama ¬ zijah Adam a i nin Evo , nesramnic onesramnico Putifarko , i . t. d. PovsoPovsod d mnog omnogo kipečega, bujneg abujnega mesa ! S tegtega atrga trgtrgovcev ain trgovce v i n kramarje vkramarjev se pride n ana aristokratski , lepo tlakovan itlakovani trg : Piazz aPiazza dedei i Signor iSignori s Tribuna - lom Tribunalom, PrefetturPrefetturo o i nin s stari mstarim »rotovžem«, (Palazzo de ldel Consiglio ) s krasno zgodnjorenesančno loggio . P oPo zidovju stoje sohe slavnislavnih h Veronesce vVeronescev starega veka : Korneli jKornelij Nepos , Katul , ml . Pliuij , Vitruv , Emili j Macer , Virgilo v prijatelj i nin tovariš, ob stenah pa doprsja Veronesce v novejše dobe. SevedSeveda a sa msam mramor ! SredSredi i trg atrga stoji velik avelika soha stoječega Danteja , kki i s isi zamišljeno podpir apodpira z desno rok oroko svojo brado. Dant eDante je pribežal iiz zFlorence Florenc e 1l. 1303. v Veron oVerono ter je dobi ldobil v palači na tetem m trg utrgu svoje bivališče. TTu u j eje nadaljeval svojo »Božjo komedijo«. S tega trg atrga se pride zopet na tretji trg , kjer stoji historično znamenitznamenita a i nin bogata cerkev , S. MMaria a r i a Antic aAntica z romanskiromanskim mkampanilom kampanilo m i nin z veličastnimi spomenikspomeniki i Skaligerje vSkaligerjev ( ArchArche e Scali - gereScaligere ) v čistogotskem slogu. Pre d cer ¬ kvijPred ocerkvijo je omrežen prostor s sarkofagi, kipkipi i i nin mavzoleji. NaNad d cerkvenim icerkvenimi vrati je sarkofasarkofag g i nin nad stolpičasto streho vrh uvrhu njega mramornat amramornata soha na konju sedečega vitezviteza aCan Ca n Grand eGrande I. delldella a Scal aScala z mečem v rokroki i i nin na hrbe thrbet pomaknjeno čelado. Skaligerj iSkaligerji so s isi tu pred cerkvijcerkvijo oin isredi nmesta sred i mest a ustanovil iustanovili svoje pokopališče, kki i j eje seveda pravcat konglomerakonglomerat tnajdragocenejših najdragocekiparskih ¬ nejših kiparski h i nin železnoobrtnih umo ¬ tvorovumotvorov. (Konec priii.)▼
(Konec prih.)
Spomini s pota. 3. Turin. (Konec.)
(Konec.)
▲Poldrugi dan sem bil v Turinu, a razen razstave, kateri sem posvetil ve s dan, in središča mesta s palačo Madama nisem videl še skoraj ničesar. Da dobim najprej celoten vtis k vsega mesta, sem sedel na elekrično železnico ter se peljal na Mont e de i Cappucini . Prek o železnega mostu Pont e Umbert o I. n a d širokim Pado m sem hite l peš, poiska l včasih toli zasmehovano vzpenjačo Funi - colare , — o kater i se prepeva še danda ¬ ne s porogljiv i kuplet: »Funicoli, funicola!«, k e r se baje pokvarja in ustavlja vsak čas, — te r se peljal na hrib, na katere m je kapucinsk i samostan s cerkvijo, hišico planinskeg a društva i n smelo ob robu pečine ležečo restavracijo. Odtod je prekrasen razgle d prek o vseg a mesta. T u se vid i natančno pravokotnos t turinski h tr gov i n križajočih se cest. Pravilnos t vs e povsod. Kako r zarisane z ravnilom , tečejo široke ceste geometrično vzporedno drug a ob drug i ter se presekajo v prem i črti. Večina hiš tvor i čveterokotna dvorišča i n na prostorih, kjer delajo ulic e pravilen trg , stoje monumenti , kip i kraljev, vojskovođi, učenjakov i n umetnikov . Brezkončno se razprostir a pod man o morje živordečih streh, izme d kateri h štrle kupol e cerkev , stolpi i n tvorniški dimniki . Vme s pa se vije ob širokih, kameniti h nabrežjih Pad , preko katereg a vod i cela vrst a veliki h mostov . Daleč ta m v ozadju kipe proti neb u Alpe , Mont e Rosa , Gra n Paradiso , Mon t Ceniš i. dr. Tikom a pod hribom , tostran monu - mentalneg a most u Pont e Vittor e Ema - nuel e I, leži na d strmim i stopnjicami veličanstvena, belomramornat a cerke v Gra n Madr e d i Di o z velikansk o kupol o i n krasni m portikom . Svetišče je zunanj e popolna kopij a rimskeg a panteona. Pre d cerkvij o stoji spomeni k kralj a Viktorj a Emanuel a I. Onstra n pa se širi ogromn i trg , imenova n po istem kralju, obdajan od tre h strani z največjimi palačami i n krasnim i modernim i hišami. Impozantna j e velik a slika , k i se nud i s kapucinskeg a hrib a na slavno mesto, k i j e bil a zibelj osvoboje cele severne Italije i n združitve vseg a kraljestva. Rese n vtis k del a mesto, resen, bogat i n aristokratski. Vzli c vsej modernosti večine stavb dajejo mest u vendarl e značaj začrnel e barkin e i n novorenesančne palače s s svojim i stebrišči, s katerim i obdajajo trg e te r se vrst e bre z konc a in kraja ob boulevardi h i n cestah. V Turin u mend a človeku n i treba nikda r dežnika, saj se pride pod stebrišči, pokritim i ulicam i in portik i od eneg a konc a mest a do druzega . Kako r Benetk e i n Mila n je tud i Turi n poln muzejev , galer i i n akademi . Človek bega i n se voz i se m ter tja, hiti skoz i neštete dvorane znamenitosti i n umetnin , strm i i n uživa te r pozab i na želodec i n n a svoja klecajoča kolena . Palazz o Real e vzbuj a spomi n na dunajsk i dvor : okol i širokih dvorišč velikansk e palače, spomenik i i n povsod straže. T u je kraljevsk a orožarn a (Ar - meri a Reale) z neštevilnimi oklepi, čeladami , meči, sulicami , ščiti, oklopnim i konj i i n jezdeci, praporji, buzdovani , top i i n topiči te r slavnim i bojnim i slikami . Indijsko, saracensko , turško, perzijsko, japonsko , francosko , prusk o i n orožje dav ¬ n i h i n novejših dob je shranjeno v velikanski h parketovani h dvoranah. Dalj e je tu kraljevsk a knjižnic a s 60.000 knjigam i i n 2000 rokopisi, premnogim i slikami , risbami , novci, emajlimi, zlatim i i n slonokostenim i umotvori . D a b i popisal vse te dragocenosti i n znamenitosti natančnejši, b i rabi l ce l teden. N a to sem hite l v Palazz o deli ' Accademi a dell e Scienze , k i im a v prve m nadstropju v štirih dvorana h i n n a dveh galerijah muze j starin i n antik, v druge m pa pinakotek o z 21 sobanami , polnim i slik i n kipov . T u so zastopani v an Dyck , Velaqaez , Rembradt, Carravag - gio, P. Veronese , Raffael, Tizian , G. Fer ¬ rar i i . dr . nesmrtn i umetniki . Prek o 600 sli k ogromn e vrednosti i n nepopisne krasote ! Končno se m posetil še Muse o mu - nicipal e d' Art e moderna . V vestibul u so zbrane skulptur e moderni h kipar - je^r (med njim i divno Franceschijev o delo : križana sv. Evlalij a !) v prve m nadstropju pa so v 8 dvoranah velik e slik e i n poprsja, figurine in študije moderni h italijanski h slikarje v i n kiparjev . II. nadstopje hran i spomine n a vojno z a osvobojo Go ¬ renje Italije: t u so uniform e kralj a Vik ¬ torja Emanuel a II., njegovo orožje, nje-
▲gov e kolajne, uniform e njegovih ministro v i n generalov , slik e bojev po Piemontu , historične listine , praporji itd. Najbolj so m e zanimal e slike , k i kažejo junaštvo Italijanov, preganjajočih avstrijsko armado . Avstrijc i se predstavljajo t u kot surov a tolp a razcapance v bestialnih instinktov , Italijani pa ko t idealn i heroji i n triu m fatorji . . .! Kako r vs a italijanska mesta, im a tud i Turi n neštevilo kipo v i n monumen - tov. Vsa k hi p zadeneš ob konjenik a n a visoke m podstavku: Emanuel e F i 1 i - pert o v oklepu, ko parir a baš nasprotnikov o sekundo , — duc o d i Genov a v hipu , k o se je zgrudi l ustreljeni konj pod nji m te r stopa na tla, kazoč s sabljo: Sempr e avanti ! — Alfons o Lamor - mora , premagale c Avstrijcev , k o glad a b e g sovražnikov, — dalje soha Garibal - d i j a, stoječega vrh u skale , pod nji m zmagovit a Italija, lev i i n lovorjev i venci , — Cavour , dvigajoč, ponižano Italijo, — Vittori o Emanuel e II., stoječ raz * ogla v na korintski h stebrih, — spomeni k brato v conte Verd © v srednjeveških oklepi h i n s ščiti i n končno P i e t r o M i c c a, k i je zažgal sod smodnika , d a je uničil citadelo osvojujoče Francoze . Vse h spomeniko v j e 17, večina i z mramorj a i n brona
Spomini s pota. 4. Verona in Videm. (Konec.) Originaln aOriginalna sta se m i zdelmi azdela zlasti kropilnikkropilnika, aki kju inosita jdva u nosit a dv a grbast agrbasta možička, m e d katerimmed ikaterimi je levlevi ipodoba podobarhitekta a arhitekt a Gabrijel aGabrijela Carialija , očeta slavnegslavnega a vero« neškegaveroneškega slikarja, Pavl aPavla Veroneškega , čegar mramornati spomeni kspomenik stoji pred cerkvijo. Hudobneži so m umu že dvakradvakrat t odbil iodbili s kamenjem prste, v kateri hkaterih je dr ¬ žaldržal svoj kist! Tud iTudi v umetnosti bogati Italiji se torej ne manjk amanjka Vandalov ! PiazzPiazza aVittorio Vittori o Emanuel eEmanuele je največji tr gtrg v Veroni . Sred i trgSredi atrga so nasadi i nin pred njim injimi spomenik kraljkralja aViktorja Viktorj a Emanuei aEmanueia II. n ana konju. N ana vshodnji strani je slavni antiknantikni i amfiteate ramfiteater (Arena), k iki ga je sezida lsezidal Dioklecijan . Dol gDolg je 153 m, širok 122 m iin n viso kvisok 32 m . DaneDanes s im aima le še dv edve nadstropji; dv edve sta se že odkru - šiliodkrušili. OkolOkoli i i n okolin iokoli se krožijo v dveh vrvrstah ¬obokana stah obokan a visok avisoka okna , spodaj so ogromna stebrišča i nin več velikanski hvelikanskih vrat. ▼▲Turi n im a 8 gledališč, me d njim i troje za opero, dvoje z a opereto i n balet, eno z a veseloigr o v dialektu, eno z a marionet e i n šantan. Tud i svoje vseučilišče, svojo tehnik o i n umetniško slikarsk o i n kiparsk o šolo ima . Naravoslovni h zbir k premor e več. Turinsk a borz a p a j e me d največjimi v Italiji. Trgovin a i n obr t cveteta i n splošno blagostanj e se vid i na vsak korak . Prome t j e izredno živahen, ceste vedn o polne vozov , električni tramvajsk i vlak i I. i n II. razred a vedno natlačeni. Meščani govor e večinoma italijansk i i n francoski, nemški ne razum e mend a niti e n odstotek ob činstva. Turin , čegar slavna zgodovin a sega nazaj do Hanibal a i n Julij a Cesarja, j e še dandane s ponos italijanske historij e i n priljubljeno bivališče članov dvora . Ke r g a obdajajo griči, imajo po njih Turinc i svoje vil e i n letovišča, kjer prebijejo veli k d e l leta. Tak o se razliv a bogastv o i z mest a tud i n a deželo, tak o d a se ponaša v s a slikovit a dolin a Pad a od Milan a i n daleč tja v smer i Genov e s srečnim bla ¬ gostanjem. Turi n j e žarel v morju električnih luči, k o se m sede l n a vla k ter se odpeljal nazaj proti Veroni .
▲(Dalje.) 4. Verona. Bil a j e trd a noč i n prijetno se je spalo na mehki h blazina h v kupeju, k i je ime l zunaj obešeno deščico z napiso m »separiran vo z z a damo«. V Turin u se m b i l zašel pomotom a vanj, a dam e ni bil o ve s čas nobene. Ke r se m zastr l vrata , s i n i upa l nihče v moj kup e i n tak o se m užival vso pot največjo komodnos t ter spa l kadil , pil, jede l i n spal, spal . . . Nakra t se je ustavi l vlak ; instink ¬ tivn o sem se prebudil, pogleda l n a uro : kazal a je 9U3. Ej, v Veron i smo ! »Stazione Port a Nuova!« Jedv a se m bi l na pe ronu . se j e vla k začel zopet pomikati dalje. Pre d kolodvoro m je stalo nekaj fijakarjev, a nobeneg a omnibusa . »Vs i h6tel i so polni!« m i je pravi l izvošček. Al i na cesti človek venda r ne mor e ostati. Zato sva se vozil a od hotel a do hotela ter iskal a sobico. Hladn o je bilo . Veronsk e ulic e so bil e vaško prazne i n tihe . Vs e kavarne i n vse gostilne zaprte. Končno pa sva iz - taknil a vendari e lepo sobo v hotelu »Aquila vera«. Bil o je že štiri, ko sem zaspal. Že pred 7. pa m e je zbudil o kričanje raznašalcev jutranji h listov . T i raznašalci begajo nervozno po ulicah , se ustavljajo na ourlih hiš, tekajo po kavarnah , gostilnah in prodajalnicah te r vpijejo venome r naslov in vsebino svojega lista. Prodaj o j i h mnogo , zlasti kada r im a list kaj posebno senzacionalnega . Tisti dan je bi l na vrsti nek i borzn i škandal v Turinu . O d vseh strani se j e čulo torej kričanje, visok i in nizki , čisti i n hripav i moški i n ženski glasovi: »Škandal! Sleparija ! Borze n Panam a v Turinu!« Usta l su m i n šel v kavarno . Splo h s em ime l navado , d a se m po kavarna h iska l prvih informacij o vsake m mestu te r poizvedel, kak o naj hodi m i n kak o naj se vozim , d a s i ogleda m nagl o najzanimivejše stvari . Veron a šteje 60 800 prebivalce v te r posadko 6000 mož. Mest o leži ob deroči široki Adiži, k i im a krasn a kamenit a obrežja z drevoredi. N a leve m obrežju se dvigajo hribci , pokriti z visokimi , drug a nad drug o ležečimi hišami i n vrh u vseh mogočne trdnjav e s stolpi i n okopnim i zidovi . T a stran mest a je sploh najlepša. Teras e raznobojni h hiš, me d njim i zeleno drevje i n ko t kron a vseg a gigantsk i ko m plek s utrd b i z rudeče opeke delajo nepo ¬ pisno slikovit vtisk. Kamo r se ga oko, povsod se dvigajo v okrožju holmi , n a njih pa se vidijo stare, porušene, i n nov e utrdbe . T e trdnjav e so bil e do 1. 1866. glavn a opor a avstrijskeg a gospodstva v Gorenj i Italiji, i n Veron a j e bil a središče nerodne avstrijske vojne politike . Neka j posebnega so mal e lesene hi ¬ šice sredi Adiže. Z obrežja vodijo vanje ozk e brv i na močnih kolih . Hišice so mlin i i n kovačnice. Središče mest a j e ozk a i n dolg a Piazz a dell e Erbe , star i forum, dane s tržišče sadja i n zelenjave. N a severne m konc u trg a stoji na stebru kopija benečanskega lev a sv. Marka , sred i trg a j e vodnjak s kipo m Veron e i n pole g nje starinsk a Tribun a s 4 stebri, kje r so se v srednjem vek u razglašale sodbe. N a vseh štirih straneh so visoke , poslikane palače. Fresk e kažejo v ogromni h dimen ¬ zijah Adam a i n Evo , nesramnic o Putifarko , i . t. d. Povso d mnog o kipečega, bujneg a mesa ! S teg a trg a trgovce v i n kramarje v se pride n a aristokratski , lepo tlakovan i trg : Piazz a de i Signor i s Tribuna - lom , Prefettur o i n s stari m »rotovžem«, (Palazzo de l Consiglio ) s krasno zgodnjorenesančno loggio . P o zidovju stoje sohe slavni h Veronesce v starega veka : Korneli j Nepos , Katul , ml . Pliuij , Vitruv , Emili j Macer , Virgilo v prijatelj i n tovariš, ob stenah pa doprsja Veronesce v novejše dobe. Seved a sa m mramor ! Sred i trg a stoji velik a soha stoječega Danteja , k i s i zamišljeno podpir a z desno rok o svojo brado. Dant e je pribežal i z Florenc e 1. 1303. v Veron o ter je dobi l v palači na te m trg u svoje bivališče. T u j e nadaljeval svojo »Božjo komedijo«. S tega trg a se pride zopet na tretji trg , kjer stoji historično znamenit a i n bogata cerkev , S. M a r i a Antic a z romanski m kampanilo m i n z veličastnimi spomenik i Skaligerje v (Arch e Scali - gere ) v čistogotskem slogu. Pre d cer ¬ kvij o je omrežen prostor s sarkofagi, kip i i n mavzoleji. Na d cerkvenim i vrati je sarkofa g i n nad stolpičasto streho vrh u njega mramornat a soha na konju sedečega vitez a Ca n Grand e I. dell a Scal a z mečem v rok i i n na hrbe t pomaknjeno čelado. Skaligerj i so s i tu pred cerkvij o i n sred i mest a ustanovil i svoje pokopališče, k i j e seveda pravcat konglomera t najdragoce ¬ nejših kiparski h i n železnoobrtnih umo ¬ tvorov. (Konec priii.)
V notranjščini arene se vrsti v silovitesilovitem m krog ukrogu 43 rdečkastormenih stopnjic-sedežev dru gdrug nad drugim . Prosto rProstor za gladiatorjgladiatorje e i n borilcin eborilce z zverm izvermi v sredini je 75 m doldolg g i nin 44 m širok. Impozantn aImpozantna zgradba ! Zahodno arene je Municipio , kokopija ¬ pija rimskeg arimskega svetišča, do katereg a vodkaterega ivodi več stopnjic. Spredaj je široko, mramor - natomramornato stebrišče. Nedaleč odtod je nekdanjnekdanji i frančiš¬ kansk ifrančiškanski samostan, v nje mnjem kapelica , v ka ¬ ter ikateri se kaže sarkofa g kosarkofag tkot » TombTomba a d idi Giuliett a ede Romeo« . Že marsikater amarsikatera romantična duša je objokavalobjokavala atu t u tragik otragiko ljubezni RomejRomeja a i nin Julije , i n tud i nekin atudi slovenskneka aslovenska pisateljica je pregrešila z aza » Ljub ljansk iLjubljanski Zvon« sentimentale nsentimentalen popis te grob ¬ nice grobnice; —- sedanji Veronesc iVeronesci pa se sam isami rogajo solzarjem, k iki opevajo sarkofag, kjer ne počivajo nežne kosti zaljubljene Julije , neg onego prozaično ogrodje —- frančiškanskega priorja . . . N e bo m opisova l k a te d ral eNe romanbom ¬opisoval skegkatedrale aromanskega in gotskeggotskega asloga slog a i ziz XII.—XV . veka , tud itudi ne bazilik ebazilike sv . Z e n a Zena, das idasi je baje najlepša romansk aromanska stavba Gorenj eGorenje Italije, i nin niti drugidrugih hcerkev cerke v i nin kapel. Mramo rMramor je ppri r i Veron iVeroni cenen, zato g aga je povsod v iz ¬ obiljuizobilju; kiparjekiparjev v i nin slikarjev , vrh uvrhu teh p apa▼▲Spomini s pota. 4. Verona in Videm. (Konec.) Originaln a sta se m i zdel a zlasti kropilnik a k i j u nosit a dv a grbast a možička, m e d katerim i je lev i podob a arhitekt a Gabrijel a Carialija , očeta slavneg a vero« neškega slikarja, Pavl a Veroneškega , čegar mramornati spomeni k stoji pred cerkvijo. Hudobneži so m u že dvakra t odbil i s kamenjem prste, v kateri h je dr ¬ žal svoj kist! Tud i v umetnosti bogati Italiji se torej ne manjk a Vandalov ! Piazz a Vittori o Emanuel e je največji tr g v Veroni . Sred i trg a so nasadi i n pred njim i spomenik kralj a Viktorj a Emanuei a II. n a konju. N a vshodnji strani je slavni antikn i amfiteate r (Arena), k i ga je sezida l Dioklecijan . Dol g je 153 m, širok 122 m i n viso k 32 m . Dane s im a le še dv e nadstropji; dv e sta se že odkru - šili. Okol i i n okol i se krožijo v dveh vr ¬ stah obokan a visok a okna , spodaj so ogromna stebrišča i n več velikanski h vrat.
▲V notranjščini arene se vrsti v silovite m krog u 43 rdečkastormenih stopnjic-sedežev dru g nad drugim . Prosto r za gladiatorj e i n borilc e z zverm i v sredini je 75 m dol g i n 44 m širok. Impozantn a zgradba ! Zahodno arene je Municipio , ko ¬ pija rimskeg a svetišča, do katereg a vod i več stopnjic. Spredaj je široko, mramor - nato stebrišče. Nedaleč odtod je nekdanj i frančiš¬ kansk i samostan, v nje m kapelica , v ka ¬ ter i se kaže sarkofa g ko t »Tomb a d i Giuliett a e Romeo« . Že marsikater a romantična duša je objokaval a t u tragik o ljubezni Romej a i n Julije , i n tud i nek a slovensk a pisateljica je pregrešila z a »Ljub ljansk i Zvon« sentimentale n popis te grob ¬ nice ; — sedanji Veronesc i pa se sam i rogajo solzarjem, k i opevajo sarkofag, kjer ne počivajo nežne kosti zaljubljene Julije , neg o prozaično ogrodje — frančiškanskega priorja . . . N e bo m opisova l k a te d ral e roman ¬ skeg a in gotskeg a slog a i z XII.—XV . veka , tud i ne bazilik e sv . Z e n a , das i je baje najlepša romansk a stavba Gorenj e Italije, i n niti drugi h cerke v i n kapel. Mramo r je p r i Veron i cenen, zato g a je povsod v iz ¬ obilju; kiparje v i n slikarjev , vrh u teh p a
še meceno vmecenov pa jje eimela imel a Veron aVerona že od nekdaj mnogo ! KKer e r j eje končno VeronVerona adomovina domovinslavnega a slavneg a arhitekt aarhitekta Giaconda , najznamenitejšega mojstra zgodnj ezgodnje renesanse , k iki je zgradizgradil l mnog o imenitnimnogo himenitnih stavb tud itudi v Be ¬ netkahBenetkah, Parizu , RimRimu uin iTrevisu nter Trevis u te r j e delovaje ldeloval v VeronVeroni i tud i Micheltudi eMichele Sanmi - cheli , kki ije jznal eresni znatrdnjavski l resn i trdnjavsk i slo gslog umetniško združiti s krasnikrasnim mdorskim dorski m i nin postavil v VeronVeroni i tud itudi več privatni hprivatnih domov , im aima seveda VeronVerona a velik oveliko število divni hdivnih palač, prelepih cerkecerkev v i nin hiš. VsaVsak k hi phip zadene človek ob ostanke antičnih stavb, gledališč, palač i nin svetišč, katerih stene i nin temeljni zidov izidovi so se porabilporabili iza z a nov enove zgradbe . Povso dPovsod najdeš starinske , rimsk erimske mozaike , antične stebre, oboke , portalportale e i nin sohe. Spomino v n aSpominov prvna aprva stoletja kristijanstv akristijanstva pa je osobito mnogo . Nna a lev ilevi strani rek ereke Adiže, takoj n ana desni strani PontPonte e dell edelle Navi , stoji krasn akrasna stavba Sanmichelija : Palazz o Pomp e iPalazzo Pompei, v njem pa sta MuseMuseo ocivico civic o i n Pina - cot6cain Pinacoteca. V pritličju so naravoslovne zbirke , fosilije i nin starine (rimske i nin etruške bronse , mramornat amramornata dela. vaze , novci , izkopaninizkopanine e p r ipri stavbah n a kolina hkolih ob Gardske mGardskem jezeru, nekaj moderni hmodernih soh iiz z mavo amavoa i . dr.); v I. ▼nadstropju je zbirka slik. Dvanajst velikih soban obsega več sto del večinoma veroneških mojstrov, Pavla Veroneškega, potem Bellinija, Mantegne, Moretta, Cavazzole, Tiziana i. dr. Svetloba, bujnost barv, čistost kompozicij in jasnost celote je danes še prav tako ohranjena na teh umotvorih, kakor bi bili došli iz slikarskega atelijeja šele pred kratkim. Da, ti stari mojstri so bili ne le veliki poeti, realistični risarji, nego tudi nedosežni tehniki nevenljivih barv. Življenje v Veroni je sicer docela moderno; italijanskega značaja — razen na stavbah — ni mnogo. Po širokih ulicah drdra tramvaj s konji, razsvetljava je električna. Promet je živahen in ulice so zelo obljudene. dan se je nagibal k zatonu, ko sem se odpeljal dalje proti Mestru in Vidmu. Potovanje mi je šlo doslej gladko; nikjer mi ni bilo treba čakati, nikjer prestopati. V Mestre pa so me nakrat posadili iz vlaka, Češ, da vozi v Benetke, ne pa proti Pontebi. To je bilo grenko! Duša je bila prenapolnjena z vtiski in duh utrujen. Telo mi je zahrepenelo po domači postelji in srce po družini. Upal sem, da bom naslednjega dne dopoludne že doma, a čakati sem moral celih 6 ur. Mestre pa je uborno mestece 4500 duš! V kolodvorski restavraciji sem zagledal šestdesetletnega. možička s »cesarsko«, sivo brado. Žalosten je zdel ob svojem kovčku. Prisedel sem, pozdravivši ga italijanski, a odgovoril mi je nemški Vesel sem ga bil, saj mi je bilo možno kramljati s človekom iste usode. Bil je saksonski tovarnar malih strojev. Takoj se me je oklenil ter me spremljal, pripoveduje mi o svoji domovini, ki je dobila klerikalnega kralja Jurija, nepopularnega moža razsipnih lastnosti. Šla sva v Mestre, ki ma sicer električno razsvetljavo, a sicer docela vaščansko lice. Nasproti kolodvora pa sva našla gostilnico, polno italijanskih častnikov, ki so imeli ondi vaje. Stregla je petorica jedrih, ličnih in ljubeznivih Italijank. Jedilnega lista sicer niso imeli, zato pa me je jedna prijela pod pazduho, me peljala v kuhinjo ter mi razkazala pripravljene jedi kar »na lici mesta« na izbero. In pila sva izvrstnega toskanca, Chianti, šalila se z Italijankami in ogrevala svoje vtise. Saksonec je potoval do Milana. Vdeležil se je bil pevske slavnosti v Gradcu, bil par ur v Ljubljani, kjer mu je park Tivoli prav posebno ugajal, v Benetkah in v Milanu pri sorodniku. Poredni tovariši iz »Reicha« so zavedli starčka seboj celo v benečansko »grešno hišo«, kjer je moral gledati razuzdane plese in improvizirane »žive slike«. Togotil se je sam nad seboj, a smehljaje ponavljal: »Mein lieber Herr, es giebt doch wunder - schCne Weiber auf der Welt!« In pila sva Chianti — dve — tri — štiri steklenice, plačevala lajnarju, da nama je igral in igral ter hvalila Lutra, ki je pogruntal toli pametno geslo: »Wer nicht liebt Wein, Weib und Gesang...« Tako sva se prav vesela nekoliko pred polnočjo odpeljala proti Vidmu. Komaj se je dobro zdanilo, sva morala izstopiti ter zopet čakati na nov vlak. Imela sva dve uri časa, zato sva tekla v prijazno mesto Videm s 23.200 prebivalci. Bilo je še zgodaj in ulice prazne. Povsod se vidi, da je Videm premožno trgovsko in plemenitaško mesto. Lične palače imajo okusna pročelja in obledele slikarije. na glavnem trgu, Piazza Vittorio Emanuele, so zbrane najlepše stavbe. Tu je romanska bazilika s šesterokotnim visokim stolpom, čegar vrh krasi pozlačen angel, pred cerkvijo je več stopnjio in vzvišen prostor, kjer stoje v vrsti majhen bronast spomenik kralja Viktorja Emanuela na konju, mramornata boginja miru in gigantski mramornati sohi Herkula in Kaka. Klasično nagoto so jim zakrili s kovinastim predpasnikom! Nasproti cerkve leži krasni Palazzo del Municipio v slogu benečanske palače dožev s prelepim stebrovjem in predvežo, ki je poslikana s freskami in okrašena z raznimi sohami. Sosedne palače so last friulskih plemičev. Videm ima več lepih trgov, svoj muzej in svojo velike knjižnico, tehničen zavod, javen vrt z velikimi cipresami in Garibaldijev spomenik. Mesto je čisto in snažno, polno vrtov in nasadov ter veleprijazno po svoji legi. na povratku na kolodvor sem srečaval Italijanke — Blaasove modele! — v brezpetnih solnih, rudečih ali črnih noga vicah in pisanih krilih, jajčastookroglih zarjavelih obrazkov, velikih črnih očij in bujnih, na čelo padajočih kodrov. Lepa dekleta! — a dalje proti domu! V Pontebi me je sprejela ploha dežja in bežal sem moker kot miš na avstrijski kolodvor... Ob 3. popoldne pa sem bil na Bledu pri Peternelu, kjer sta me sprejela ženka in hčerka.
Fr. G----r. Fran govekarGovekar▼▲še meceno v pa j e imel a Veron a že od nekdaj mnogo ! K e r j e končno Veron a domovin a slavneg a arhitekt a Giaconda , najznamenitejšega mojstra zgodnj e renesanse , k i je zgradi l mnog o imenitni h stavb tud i v Be ¬ netkah, Parizu , Rim u i n Trevis u te r j e delova l v Veron i tud i Michel e Sanmi - cheli , k i j e zna l resn i trdnjavsk i slo g umetniško združiti s krasni m dorski m i n postavil v Veron i tud i več privatni h domov , im a seveda Veron a velik o število divni h palač, prelepih cerke v i n hiš. Vsa k hi p zadene človek ob ostanke antičnih stavb, gledališč, palač i n svetišč, katerih stene i n temeljni zidov i so se porabil i z a nov e zgradbe . Povso d najdeš starinske , rimsk e mozaike , antične stebre, oboke , portal e i n sohe. Spomino v n a prv a stoletja kristijanstv a pa je osobito mnogo . N a lev i strani rek e Adiže, takoj n a desni strani Pont e dell e Navi , stoji krasn a stavba Sanmichelija : Palazz o Pomp e i , v njem pa sta Muse o civic o i n Pina - cot6ca . V pritličju so naravoslovne zbirke , fosilije i n starine (rimske i n etruške bronse , mramornat a dela. vaze , novci , izkopanin e p r i stavbah n a koli h ob Gardske m jezeru, nekaj moderni h soh i z mavo a i . dr.); v I.
nadstropju je zbirk a slik. Dvanajs t veliki h soban obseg a več sto de l večinoma veroneških mojstrov , Pavl a Veroneškega, pot e m Bellinija , Mantegne , Moretta, Cavaz - zole, Tizian a i . dr . Svetloba , bujnost barv, čistost kom ¬ pozicij i n jasnos t celote j e dane s še pra v tako ohranjena n a teh umotvorih , kako r b i bil i došli i z slikarskeg a atelijeja šele pred kratkim . Da , ti star i mojstr i so bil i ne le velik i poeti, realistični risarji, nego tud i nedosežni tehnik i nevenljivi h barv . Življenje v Veron i je sice r docel a moderno ; italijanskeg a značaja — raze n na stavbah — n i mnogo . P o širokih uli ¬ c ah drdr a tramvaj s konji, razsvetljava j e električna. Prome t je živahen i n ulic e so zelo obljudene . D a n se je nagiba l k zatonu, ko se m se odpeljal dalje proti Mestr u i n Vidmu . Potovanj e m i j e šlo doslej gladko ; nikje r m i n i bil o treba čakati, nikje r pre ¬ stopati. V Mestr e pa so m e nakra t posadil i i z vlaka , Češ, d a voz i v Benetke , ne pa proti Pontebi . T o je bil o grenko ! Duša je bil a prenapolnjena z vtisk i i n du h utru ¬ jen. Tel o m i j e zahrepenel o po domači postelji i n srce po družini. Upa l sem, d a b o m naslednjega dne dopoludne že doma ,
a čakati se m mora l celi h 6 ur . Mestr e p a j e uborno mestec e 4500 duš! V kolodvorsk i restavraciji se m zagleda l šestdesetletneg«. možička s »cesarsko«, sivo brado. Žalosten je zde l ob svoj e m kovčgu. Prisede l sem, pozdravivši g a italijanski, a odgovori l m i je nemški Ve ¬ se l se m g a bil , saj m i j e bil o možno kram ¬ ljati s človekom iste usode . Bi l j e saksons k i tovarna r mali h strojev. Tako j se m e je okleni l ter m e spremljal, pripoveduj e m i o svoji domovini , k i j e dobil a klerikalneg a kralj a Jurija , nepopularneg a moža razsipni h lastnosti. Sl a sv a v Mestre , k i i m a sice r električno razsvetljavo, a sice r docel a vaščansko lice . Nasproti kolodvor a p a sv a našla gostilnico , polno italijanski h častnikov, k i so imel i ond i vaje. Stregl a j e petoric a jedrih, ličnih i n ljubeznivi h Italijank. Jedilneg a list a sice r nis o imeli , zato p a m e j e jedn a prijela pod pazduho , m e peljala v kuhinj o te r m i razkazal a pripravljene jed i ka r »na lic i mesta« n a izbero. In pil a sv a izvrstneg a toskanca , Chianti , šalila se z Italijankam i i n ogreval a Hvoje vtise. Saksone c j e potova l do Milana . Vdeležil se je bi l pevsk e slavnoati v Gradcu , bil par u r v Ljubljani , kje r ,mu je par k Tivol i pra v posebno ugajal, v Be :
netka h i n v Milan u pr i sorodniku . Poredn i tovariši i z »Reicha « so zavedl i starčka seboj celo v benečansko »grešno hišo«, kjer j e mora l gledati razuzdan e ples e i n improviziran e »živ e slike«. Togoti l se je s a m na d seboj, a smehljaje ponavljal: »Mein liebe r Herr , es giebt doch wunder - schCne Weibe r auf de r Welt! « In pil a sv a Chiant i — dv e — tr i — štiri steklenice , plačevala lajnarju, d a nam a j e igra l i n igra l ter hvalil a Lutra , k i j e pogrunta l tol i pametno geslo : »We r nicht liebt Wein , Wei b un d Gesan g . . .« Tak o sv a se pra v vesel a nekolik o pred polnočjo odpeljala proti Vidmu . Koma j se j e dobr o zdanilo , sv a mo ¬ ral a izstopiti te r zope t čakati n a no v vlak . Imel a sv a dv e ur i časa, zato sv a tekl a v prijazno mest o Vide m s 23.200 prebivalci. Bil o je še zgodaj i n ulic e prazne . Povso d se vidi , d a je Vide m premožno trgov ¬ s ko i n plemenitaško mesto. Lične palače imajo okusn a pročelja i n obledel e slikarije . N a glavne m trgu , Piazz a Vittori o Emanuele , so zbrane najlepše stavbe . T u j e romansk a bazilik a s šesterokotnim vi ¬ soki m stolpom, čegar vr h kras i pozlačen angel, pre d cerkvij o j e več stopnjio i n vzvišen prostor , kje r stoje v vrsti majhe n
bronas t spomeni k kralj a Viktorj a Emanu - el a na konju, mramornat a boginja mir u i n gigantsk i mramornati sohi Herkul a i n Kaka . Klasično nagoto so ji m zakril i s kovina - sti m predpasnikom ! Nasproti cerkv e leži krasn i Palazz o de l Municipi o v slog u benečansko palače dožev s prelepi m stebrov - j e m i n predvežo, k i je poslikan a s freskam i i n okrašena z raznim i sohami . Sosedne palače so last friulski h plemičev. Vide m im a več lepi h trgov , svoj mu ¬ zej i n svojo velik e knjižnico, tehničen za ¬ vod, jave n vr t z velikim i cipresam i i n Ga - ribaldije v spomenik . Mest o je čisto i n snažno, polno vrto v i n nasado v te r veleprijazno po svoji legi. N a povratk u n a kolodvo r se m sre ¬ ča v al Italijanke — Blaasov e modele ! — v brezpetni h solnih , rudečih al i črnih nog a vica h i n pisani h krilih , jajčastookroglih zarjavelih obrazkov , veliki h črnih očij i n bujnih , n a čelo padajočih kodrov . Lep a dekleta ! — A dalje proti domu ! V Ponteb i m e je sprejela ' ploh a dežja i n bežal se m moke r k o t miš n a avstrijsk i kolodvo r . . O b 3. popoldne p a se m bi l n a Bled u p r i Peternelu , kje r sta m e sprejela ženka i n hčerka.
▲Fr. G----r. Fran govekar
|
