Po Gorenji Italiji: Razlika med redakcijama

 

Poldrugi dan sem bil v Turinu, a razen razstave, kateri sem posvetil ves dan, in središča mesta s palačo Madama nisem videl še skoraj ničesar. Da dobim najprej celoten vtisk vsega mesta, sem sedel na elekrično železnico ter se peljal na Monte dei Cappucini. Preko železnega mostu Ponte Umberto I. nad širokim Padom sem hitel peš, poiskal včasih toli zasmehovano vzpenjačo Funicolare, — o kateri se prepeva še dandane s porogljivi kuplet: »Funicoli, funicola!«, ker se baje pokvarja in ustavlja vsak čas, — ter se peljal na hrib, na katerem je kapucinski samostan s cerkvijo, hišico planinskega društva in smelo ob robu pečine ležečo restavracijo. Odtod je prekrasen razgled preko vsega mesta. Tu se vidi natančno pravokotnost turinskih trgov in križajočih se cest. Pravilnost vse povsod. Kakor zarisane z ravnilom, tečejo široke ceste geometrično vzporedno druga ob drugi ter se presekajo v premi črti. Večina hiš tvori čveterokotna dvorišča in na prostorih, kjer delajo ulice pravilen trg, stoje monumenti, kipi kraljev, vojskovoji, učenjakov in umetnikov. Brezkončno se razprostira pod mano morje živordečih streh, izmed katerih štrle kupole cerkev, stolpi in tvorniški dimniki. Vmes pa se vije ob širokih, kamenitih nabrežjih Pad, preko katerega vodi cela vrsta velikih mostov. Daleč tam v ozadju kipe proti nebu Alpe, Monte Rosa, Gran Paradiso, Mont Ceniš i. dr. Tikoma pod hribom, tostran monumentalnega mostu Ponte Vittore Emanuele I, leži nad strmimi stopnjicami veličanstvena, belomramornata cerkev Gran Madre di Dio z velikansko kupolo in krasnim portikom. Svetišče je zunanje popolna kopija rimskega panteona. Pred cerkvijo stoji spomenik kralja Viktorja Emanuela I. Onstran pa se širi ogromni trg, imenovan po istem kralju, obdajan od treh strani z največjimi palačami in krasnimi modernimi hišami. Impozantna je velika slika, ki se nudi s kapucinskega hriba na slavno mesto, ki je bila zibelj osvoboje cele severne Italije in združitve vsega kraljestva. Resen vtisk dela mesto, resen, bogat in aristokratski. Vzlic vsej modernosti večine stavb dajejo mestu vendarle značaj začrnele barkine in novorenesančne palače s svojimi stebrišči, s katerimi obdajajo trge ter se vrste brez konca in kraja ob boulevardih in cestah. V Turinu menda človeku ni treba nikdar dežnika, saj se pride pod stebrišči, pokritimi ulicami in portiki od enega konca mesta do druzega. Kakor Benetke in Milan je tudi Turin poln muzejev, galeri in akademi. Človek bega in se vozi sem ter tja, hiti skozi neštete dvorane znamenitosti in umetnin, strmi in uživa ter pozabi na želodec in na svoja klecajoča kolena. Palazzo Reale vzbuja spomin na dunajski dvor: okoli širokih dvorišč velikanske palače, spomeniki in povsod straže. Tu je kraljevska orožarna (Armeria Reale) z neštevilnimi oklepi, čeladami, meči, sulicami, ščiti, oklopnimi konji in jezdeci, praporji, buzdovani, topi in topiči ter slavnimi bojnimi slikami. Indijsko, saracensko, turško, perzijsko, japonsko, francosko, prusko in orožje davnih in novejših dob je shranjeno v velikanskih parketovanih dvoranah. Dalje je tu kraljevska knjižnica s 60.000 knjigami in 2000 rokopisi, premnogimi slikami, risbami, novci, emajlimi, zlatimi in slonokostenimi umotvori. da bi popisal vse te dragocenosti in znamenitosti natančnejši, bi rabil cel teden. na to sem hitel v Palazzo del' Accademia delle Scienze, ki ima v prvem nadstropju v štirih dvoranah in na dveh galerijah muzej starin in antik, v drugem pa pinakoteko z 21 sobanami, polnimi slik in kipov. Tu so zastopani van Dyck, Velaqaez, Rembradt, Carravaggio, P. Veronese, Raffael, Tizian, G. Ferrari i. dr. nesmrtni umetniki. Preko 600 slik ogromne vrednosti in nepopisne krasote! Končno sem posetil še Museo municipale d'Arte moderna. V vestibulu so zbrane skulpture modernih kiparjev (med njimi divno Franceschijevo delo: križana sv. Evlalija!) v prvem nadstropju pa so v 8 dvoranah velike slike in poprsja, figurine in študije modernih italijanskih slikarjev in kiparjev. II. nadstopje hrani spomine na vojno za osvobojo Gorenje Italije: tu so uniforme kralja Viktorja Emanuela II., njegovo orožje, nje-

 

 

[[Kategorija:Slovenski narod]]

[[Kategorija:Dela leta 1902]]