II. brižinski spomenik: Razlika med redakcijama

{{naslovNaslov

| prejšnji = I. brižinski spomenik

| naslednji = III. brižinski spomenik

| naslov = II. brižinski spomenik

| poglavje = ([[Brižinski spomeniki]])

| avtor = neznani avtor

| izdano = Brižinski spomeniki. Monumenta frisingensia. Elektronska znanstvenokritična izdaja. Ur. M. Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2007.

| licenca = Z dovoljenjem

| obdelano =

| spisano =

| opombe = V sodobno slovenščino prevedli [[Boris Paternu]], [[France Bernik]], [[Jože Faganel]], [[Franc Jakopin]], [[Janko Kos]], [[Tine Logar]], [[Marijan Smolik]], [[Janez Zor]].<br>V spodnjem besedilu je označena samo vsaka peta vrstica, ostale so označene v kodi besedila (klikni »uredi«).<br>Pri kritičnem prepisu pomeni znak '''´''' za črko [[w:ostrivec|ostrivec]] nad črko.

| vir = [http://nl.ijs.si/e-zrc/bs/ Nl.ijs.si]

{{prozaV1|1}}Če bi ded naš ne {{Sidro|2}}grešil, bi mu na veke bilo {{Sidro|3}}živeti, starosti ne prejetipre{{Sidro|4}}jeti, nikoli skrbiskr{{V1|5}}bi imeti, ne solznega {{Sidro|6}}telesa, temveč na vekeve{{Sidro|7}}ke bi mu bilo živeti. Ker {{Sidro|8}}je bil z zavistjo NeprijaznegaNe{{Sidro|9}}prijaznega izgnan {{V1|10}}od slave Božje, po tem {{Sidro|11}}so na rod človeški {{Sidro|12}}bolečine in skrbi prišlepri{{Sidro|13}}šle, in bolezni, in po tem redure{{Sidro|14}}du smrt. In vendar, bratjebrat{{V1|15}}je, spomnimo se, {{Sidro|16}}da nam tudi sinovi Božji rečejore{{Sidro|17}}čejo. Zato opustimoo{{Sidro|18}}pustimo ta mrzka {{Sidro|19}}dela, ker so dela satanovasata{{V1|20}}nova: ko žrtvujemo, {{Sidro|21}}brata oklevetamo, kot {{Sidro|22}}tatvina, kot uboj, kot poltenosti {{Sidro|23}}naslada, kot prisege, ki {{Sidro|24}}jih ne spoštujemo, temveč jih prestopamopre{{V1|25}}stopamo, kot sovraštvo. {{Sidro|26}}Nič pa od teh del ni bolj mrzko {{Sidro|27}}pred Božjimi očmi. MoreteMo{{Sidro|28}}rete zatorej, sinki, videtivi{{Sidro|29}}deti in sami razumeti, {{V1|30}}da so bili poprej ljudjeljud{{Sidro|31}}je v lice prav taki, kakorka{{Sidro|32}}kor smo tudi mi, ter so dela NeprijaznegaNe{{Sidro|33}}prijaznega zasovražilizasovra{{Sidro|34}}žili, Božja pa vzljubili. {{V1|35}}Zatorej se zdaj v njih cerkvahcer{{Sidro|36}}kvah klanjamo, in se jim molimomo{{Sidro|37}}limo, in v čast njih {{Sidro|38}}pijemo, in obete naše jim {{Sidro|39}}nosimo za odrešitev {{V1|40}}teles naših in duš naših. {{Sidro|41}}Prav takšni pa moremo tudi mi še {{Sidro|42}}biti, če ista dela {{Sidro|43}}začnemo delati, ki so jih onio{{Sidro|44}}ni delali. Zakaj oni so lačnegalač{{V1|45}}nega hranili, žejnegažej{{Sidro|46}}nega napajali, bosega {{Sidro|47}}obuvali, nagega odevaliode{{Sidro|48}}vali, onemoglega {{Sidro|49}}v imenu Božjem obiskovali, {{V1|50}}mrzlega ogrevali, tujcatuj{{Sidro|51}}ca pod krove svoje {{Sidro|52}}vodili, v temnicahtem{{Sidro|53}}nicah in v železnih {{Sidro|54}}verigah uklenjene {{V1|55}}obiskovali, in v imenu {{Sidro|56}}Božjem jih tešili. {{Sidro|57}}S temi, s temi deli {{Sidro|58}}so se ti Bogu približali. Tako, {{Sidro|59}}sinki, se je tudi nam molitimo{{V1|60}}liti prav temu vsevišnjemuvse{{Sidro|61}}višnjemu Očetu Gospodu, doklerdo{{Sidro|62}}kler nas prav tja ne vselivse{{Sidro|63}}li, v cesarstvo svoje, {{Sidro|64}}ki je pripravljeno od {{V1|65}}konca do kraja izvoljencemizvo{{Sidro|66}}ljencem Božjim. In smo, {{Sidro|67}}bratje, pozvani in poklicanipo{{Sidro|68}}klicani, pred njegovim obličjem se ne {{Sidro|69}}moremo za nikomer skritiskri{{V1|70}}ti, nikakor ubežatiubeža{{Sidro|71}}ti, temveč nam je stati pred {{Sidro|72}}stolom Božjim z {{Sidro|73}}zoprnikom našim, {{Sidro|74}}z zlodejem starim, {{V1|75}}in se nam je pred BožjimiBožji{{Sidro|76}}mi očmi vsakemuvsake{{Sidro|77}}mu s svojimi usti {{Sidro|78}}in s svojo besedo {{Sidro|79}}izpovedati, kar je {{V1|80}}na tem svetu vsakdo {{Sidro|81}}storil, bodi dobrodo{{Sidro|82}}bro, bodisi zlo. {{Sidro|83}}Zatorej na tisti dan, sinki, {{Sidro|84}}mislite, ko se ne bo kam {{V1|85}}skriti, temveč {{Sidro|86}}bo pred Božjimi očmi {{Sidro|87}}stati in to pravdo imeti, {{Sidro|88}}ki sem jo napovedal. {{Sidro|89}}Naš Gospod, sveti Krist, {{V1|90}}ki je zdravnik teles naših {{Sidro|91}}in rešenik duš naših, pa je to {{Sidro|92}}poslednje zdravilozdravi{{Sidro|93}}lo naposled postavil, {{Sidro|94}}in pokazal je, s katerim se nam {{V1|95}}je njemu odrečiodre{{Sidro|96}}či in se mu oteti. {{Sidro|97}}Prejšnji naši so hudo {{Sidro|98}}trpeli, kajti teplite{{Sidro|99}}pli so jih s šibami, in pritiskalipri{{V1|100}}tiskali k ognju in žgali, {{Sidro|101}}in z meči sekali, in po lesu {{Sidro|102}}obešali, in jih z železnimi kljukami {{Sidro|103}}trgali. Mi pa {{Sidro|104}}zdaj z našo pravopra{{V1|105}}vo vero in pravo {{Sidro|106}}izpovedjo isto moremo {{Sidro|107}}storiti, kar so oni s tem velikimve{{Sidro|108}}likim trpljenjem storili. {{Sidro|109}}Zatorej, sinki, Božje {{V1|110}}služabnike pokličite ter {{Sidro|111}}jim grehe vaše naštejtenaštej{{Sidro|112}}te in izpovedani jim bostebo{{V1|113}}ste grehov vaših.

* [http://nl.ijs.si/e-zrc/bs/html/bsTR.html#bsTR-slv.2 Nl.ijs.si]

[[Kategorija:Brižinski spomeniki|2]]