Naše škodljive rastline/Škodljive sadnemu drevju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pegavost hruškovih semenic: 544. in 545. stran |
→Zvezdasta črna rosa na vrtnicah: 546. in 547. stran |
||
Vrstica 166:
'''Zvezdasta črna rosa na vrtnicah''' (Actinonéma rósae). Ni ga menda med prijaznimi čitatelji, ki bi se ne ozrl rad po lepi, dobro dišeči vrtnici ali, kakor ji navadno pravijo, po roži. Nikdo ne trdi, da je potrebna ali celó koristna, pa vendar je dosti ljudij, ki jo rajši vidijo na svojem vrtu, kakor marsiktero tujko. Na drugi strani je pa tudi res, da donaša vrtnica zlasti v obližju velikih mest lep dobiček. Bodi si tako ali inako, marsikomu pa je dobro znano, da nektere vrste včasi nič prav ne storijo, ker jeseni pred določenim časom izgubijo svoje listje. Tega je kriva neka glivica, ki povzročuje takozvano zvezdasto črno roso na listih. Morebiti komu ustrežemo, ako mu povemo o njej, kar je potrebno.
Po letu počrnijo listi vsled drevesastih lis, ktere napravlja po njih podgobje, ki se zavleče v list in srka živež iz stanic. Iz podgobja izraste trosje, ki je takoj kaljivo, in ki prenaša bolezen na druge rastline. Posebno v krajih, kjer imajo lepo, dolgo jesen, je zvezdasta rosa kaj neprijetna. Ker se vrtnice zaradi zajedavke zgodaj ospó, pretrgana je za nekoliko časa njihova rast; ko pa nastopi deževni jesenski čas, poženejo iz višjih popkov poganjke, ki po zimi navadno pozebejo, ali pa segnijejo pod odejo. Ako se ti ni posrečilo v začetku, ko so nastale prve črne lise na listju, bolezni zatreti, prikrajšaj nekoliko poganjke meseca kimovca. Tako si odpravil najvišje popke, ki silijo najbolj na dan; nižji se sicer tudi napihnejo, a vendar ne poženejo. Kako škodljiva je glivica, razvidimo prav dobro iz tega, da odpade tudi tako listje, ki ni močno napadeno, in ki je v spodnjih delih celó popolnoma zdravo.
== Rudeče pege na češpljevem listju. ==
[[Slika:Nsr-slika-341.png|thumb|250px|Slika 341. Rudeče pege na češpljevem listju. (Polystígma rúbrum.)]]
Češpljevo listje je včasi kar posuto z rudečimi, večjidel umazanimi okroglastimi ali podolgastimi lisami, ki so zgoraj nekoliko vdrte, spodi pa zbočene. Napravlja jih majhna glivica mesnatega podgobja, ktero ima na spodnji strani prav mnogo skoro nevidnih pičic, o kterih nam povečalo pové, da so vhodi podolgastih, popolnoma v podgobje zavitih vrečic ''c)'' v ''A)''. ''A)'' je prerez skoz tako liso, ktera je samo podgobje, le na koncih je prerezanega tudi nekoliko lista. ''B)'' je jako povečana vrečica, ki je pri ''o)'' odprta. V teh posodicah se izgodnjajo prav drobne, kljukaste, malo da ne nitaste stvarice, kterih pomenu še niso prišli na sled. Najbrž je to trosje posebne vrste, kakor pri žitni rji. Te stvarice ''C)'' izstopijo v majhnih oblačkih ''s)'' v ''A)'' iz podgobja, ako je prišla voda v nje.
''D)'' je prerez starejšega lista, ki je padel z drevesa in gnije na tleh. Prejšnje posodice so izginile, namesto njih pa so se napravile precej večje. V njih vidimo kijaste vrečice ''a)'', ki so izrastle iz dna. Napolnjene so s podolgasto-jajčastim trosjem ''sp)'', ktero napravlja spomladi omenjene pege.
Najbrž je odvisno od pomladanskega vremena, koliko trosja se razvije na listju, zakaj včasi je kar rudečkasto, včasi pa kaže le posamezne pege. Ker listje škodo trpi in navadno pred določenim časom popada z drevja, zato je kvara tem očitnejša, čim več peg ima pojedini list, in čim več listja je napadenega. Ti glivici moraš zabraniti, da ne pride trosje spomladi na razvijajoče se listje. To dosežeš, ako skrbno pobiraš bolno listje in ga uničuješ v ognju.
----
Predno se poslovimo od sadnega vrta, moramo se spomniti tudi raznih mahov in lišajev, ki sicer ne zajedavajo drevja, a vendar mu niso na korist. Srce zaigra človeku, ki stopi na sadunosnik, kjer je drevje skrbno osnaženo in ni po njem tiste rumene, sive, rujave itd. prevleke in tudi ne tistih blazinic, ki se šopirijo po drevesih zanikarnega gospodarja. Tu je nekam vse narobe; drevje je videti starikavo, polno suhih vej, gospodar se pa jezi nad njim, češ, da rodi redkokdaj in še tedaj malo. To mu radi verjamemo; jeden pogled nas je uveril o resničnosti njegovih besed. Kdor hoče imeti z vrtom veselje, mora jeseni in spomladi potrebno delo opraviti in nikdar pozabiti, da je drevo rastlina, ki zahteva sicer malo dela, ali to se mora izvršiti. Nikakor ne zadostuje, da vsadiš drevo in mu daš morebiti tudi oporo, potem ga pa najdeš še le jeseni, ko bi se rad okoristil z njegovim sadom.
Po sadnem drevju torej rastejo raznovrstni lišaji in mahovi, ki sicer ne pijejo hrane iz njega, a mu vendar škodujejo,
| |||