Naše škodljive rastline/Škodljive sadnemu drevju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zvezdasta črna rosa na vrtnicah: 546. in 547. stran |
→Rudeče pege na češpljevem listju.: 548. stran |
||
Vrstica 178:
Najbrž je odvisno od pomladanskega vremena, koliko trosja se razvije na listju, zakaj včasi je kar rudečkasto, včasi pa kaže le posamezne pege. Ker listje škodo trpi in navadno pred določenim časom popada z drevja, zato je kvara tem očitnejša, čim več peg ima pojedini list, in čim več listja je napadenega. Ti glivici moraš zabraniti, da ne pride trosje spomladi na razvijajoče se listje. To dosežeš, ako skrbno pobiraš bolno listje in ga uničuješ v ognju.
== Mahovi in lišaji ==
Predno se poslovimo od sadnega vrta, moramo se spomniti tudi raznih mahov in lišajev, ki sicer ne zajedavajo drevja, a vendar mu niso na korist. Srce zaigra človeku, ki stopi na sadunosnik, kjer je drevje skrbno osnaženo in ni po njem tiste rumene, sive, rujave itd. prevleke in tudi ne tistih blazinic, ki se šopirijo po drevesih zanikarnega gospodarja. Tu je nekam vse narobe; drevje je videti starikavo, polno suhih vej, gospodar se pa jezi nad njim, češ, da rodi redkokdaj in še tedaj malo. To mu radi verjamemo; jeden pogled nas je uveril o resničnosti njegovih besed. Kdor hoče imeti z vrtom veselje, mora jeseni in spomladi potrebno delo opraviti in nikdar pozabiti, da je drevo rastlina, ki zahteva sicer malo dela, ali to se mora izvršiti. Nikakor ne zadostuje, da vsadiš drevo in mu daš morebiti tudi oporo, potem ga pa najdeš še le jeseni, ko bi se rad okoristil z njegovim sadom.
Po sadnem drevju torej rastejo raznovrstni lišaji in mahovi, ki sicer ne pijejo hrane iz njega, a mu vendar škodujejo, ker se preveč namnožijo in potem zadržujejo škodljivo vlago. Tudi mu škodujejo s tem, da debla in veje ne morejo oddajati vodne pare in raznih plinov, ki so se nabrali v notranjem telesu, in da so prijetna pribežališča raznim mrčesom in njihovi zalegi. Nasledki ne izostanejo dolgo, zakaj veje usihajo polagoma in se nazadnje posušijo; lub se napne in razpoka, rad se prisadi tudi rak, in drevo sčasoma pogine. Ta nesnaga se odpravlja z drevja navadno z vapnenim beležem; deblo in veje se namažejo namreč z vapneno goščo. Še boljši je pa navadni lug, zlasti ako je precej močen, in ako si na deset bokalov luga pridel pol funta karbolove kisline. Ko je zmes še enkrat zavrela, namaži z njo drevo, in kmalu bode čisto.
| |||