Naše škodljive rastline/Škodljive vinski trti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
549. stran |
550. in 551. stran |
||
Vrstica 19:
Reja je trto jako izpremenila, kaplja na dobroti toliko pridobila, da je kaj. Izkušnje in vednosti so učile človeka, kako naj pripravlja vino, da bode najbolje. Dosegel je človek tudi toliko, da se sme imenovati vinska kapljica najblažja pijača v dolini grenkih solz. Kakoršnega vina poželi grlo, sladkega ali močnega, z vsakim vé postreči umni gornik.
Trta raste povsod; pa črez 50 ° širokosti in med krogi solnčne vrnitve se ne dá saditi. V vročih krajih raste trta le na hribih, kjer je bolj hladno. Trta ne strpi ne mraza, ne vročine, če sta prehuda. Že v severni Afriki se trta v osojah (senčna lega) najbolj obnaša. V nekterih krajih perzijanskih izkopljejo 2-3 metre globoke jame, v ktere sadijo trto, da ji ni prevroče. V takih vročih krajih ne delajo povsod vina, ampak uživajo le grozdje; tudi bi bilo vino škodljivo pri taki vročini.
Evropci niso nikjer mogli biti brez vina. Zanesli so torej trto na vse kraje, kjerkoli so se naselili, in kjer je bil kraj za njo. Skušali so jo tudi zarediti v Ameriki, pa ni hotela rasti. Sedaj so pa začeli saditi domačo trto, ki tam divja raste, in obnaša se jim prav dobro, posebno v dolini reke Ohio. Najimenitnejša izmed vseh je trta, ki se zove ,,Kotawba``, in ta še najbolj pretrpi mraz. Jagode ima sicer drobne, pa sladke in dišeče.
Na severni meji vinstva rastejo skoro najboljša vina. Nektero je pa tudi, da vleče usta navzkriž, da je joj! Pri nas sadijo trto na južnih bregovih, v bolj vročih krajih tudi po ravnini. Trta ljubi dobro zagnojeno, peščeno prst, ne pa mokre ilovnate. Kako ji vulkanska tla ugajajo, kaže vino, ki raste okoli ognjebljuvnega hriba Vezuva na Laškem. Ne imenujemo tega vina zastonj ,,solze Kristove``.
Če se ne obrezuje, zraste zeló velika. Pripoveduje se o jedni na Francoskem, ki je bila debela kakor mož črez pas, in ki je na leto dajala 350 steklenic vina. Na južnem Francoskem se še zdaj dobivajo grozdi, tri do pet kilogramov težki. Ko je bil poslal Mozes Jozuo in druge može, da bi ogledali deželo, ki se meda in mleka cedi, dobili so grozd, ki sta ga morala dva možaka nesti na drogu. Neki potnik pravi, da se še zdaj dobivajo tam grozdi 8 kilogramov težki. Iz svetega pisma vemo, da je bilo v Palestini nekdaj vinstvo glava poljedelstva, in da je bila trta največji blagoslov obljubljene dežele.``
Tudi dandanašnji je vinska trta za vinorodne kraje jako imenitna, zakaj mnogo denarja pride v deželo, bodi si za grozdje, bodi si za vino. Ali mnogovrstne nadloge tepejo vinogradnika in mu zmanjšujejo pridelek. Raznih plevelov, ki rastejo po obdelani zemlji, ubrani se še precej lahko, ako je roka le o pravem času pripravljena; drugače pa je z raznimi zajedavkami, ki mu ne uničijo samo pridelka, temveč polagoma tudi rastlino. Rastlinic, nahajajočih se na vinski trti, našteli so nad dve sto, toda samo nekaj je pravih zajedavk, ostale niso nevarne in se naselijo skoro povsod, kjer rastlinske tvarine začnejo gniti. Tu hočemo izpregovoriti samo o pravih zajedavkah in čitatelju pokazati pot, kako jih naj uničuje.
== Trtna jajčasta plesen. ==
Leta 1845. je opazil angleški vrtnar Tucker na vinski trti neko posebno trtno bolezen, ki se je potem razširila v vse dežele, kjer se sploh prideluje žlahtna vinska kapljica. L. 1848. je jela napadati trte na Francoskem, leta 1850. je bila že na južnem Tirolskem, kjer je kakor tudi na Laškem 1859. leta tako razsajala, da so mislili, da je trtoreji ondi za vselej odklenkalo. Nasledek temu je bila strašno visoka cena vinu, ki je poskočila od 8 gld. leta 1848. polagoma do 48 gld. v letu 1859. Od leta 1862. se je bolezen jela počasi umikati, ko so začeli trte žveplati, in akoravno je ni bilo mogoče popolnoma zatreti, rodila je trta vendar malo da ne tako, kakor v prejšnjih letih.
[[Slika:Nsr-slika-342.png|thumb|Slika 342. Trtna jajčasta plesen. (Oídium Tuckéri.)]]
To bolezen povzročuje jajčasta plesen, ki se pokaže kmalu, ko je trta ocvetla, na zelenih mladikah v podobi belih, jako tankih, pajčevinastih nitij, ktere naglo rastejo ter na jagode in starejše listje prehajajo. Napadeni deli dišijo po plesni, in ako stojimo sredi takega vinograda, zdi se nam, da je nos poln same plesni. Poleg stoječa slika nam kaže kos podgobja, ki se plazi po površju in se mestoma s koreninastimi sesalkami ''x)'' uglablja v zunanjo kožico ter jo izsesava. Na nasprotno stran pa izrastejo kratki, kvišku stoječi trosonosi, ki se preščipavajo v jajčasto trosje ''a)'', ktero se razširja po vinogradu in novo plesen ustanavlja. ''b)'' kaleč tros.
Največjo škodo napravlja jajčasta plesen na jagodah, dokler niso popolnoma dorastle, zakaj one zaostanejo za zdravimi jagodami in se naposled razpokajo, ker se obolela koža ne more tako raztegovati in na vse strani rasti kakor vsebina. Razpokane jagode visijo še dolgo na trti, nazadnje pa se posušijo ali segnijejo. Manj obolele ostanejo včasi tudi cele, ali nikdar ne dorastejo do navadne velikosti in tudi ne dozorijo popolnoma. Ako se je zajedavka zeló razmnožila in ji človek ni nikakor nasprotoval, uničiti more ves vinski pridelek. Če si pa vendar nabral nekoliko brent malo da ne brezsočnih jagod, dobiš vino zopernega okusa, kterega niti piti ne moreš. Da si torej
| |||