Izlet v Trst: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= {{mp|naslov|Izlet v Trst}} | avtor= Rado Murnik | izdano= {{mp|delo|''Slovenski narod''}} {{mp|leto|31. marec 1906}}, 39/74, 1-2 | vir= {{fc|dlib|H6I7G... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 117:
v mojem čevlju in si popravila frizuro.
Vsi idealizirani smo
pristanišču. Že oddaleč smo
značilni duh po morju, zagledali mnogobrojne
visoke jambore in dimnike
parnikov. Nebo je bilo nekoliko
oblačno, morje svinčeno-sivkasto.
smo na Molo San Carlo
sezidanem na ponesrečeni vojni
ladji, se
obrežnih istrskih
Po
in odpeljal voz za vozom;
je, da konji tako pokorno vozijo
naravnost v morje in da ne
skoči nobeden teh trpinov v sedanjih
slabih časih z vozom vred v morske
valove.
Mož brez dežnika nas
v mesto nazaj. Kupili smo si
ovratnike in
in v novi pristan. Občudovali smo
veliko trgovske parnike in mogočna
Vrstica 143 ⟶ 144:
kož so se pomikali nad nami iz ladij
na vozove; veseli, da nam ni padlo
par centov na klobuke, smo se
ob velikanskih skladiščih v mesto in
se šli zopet nekoliko olepšat
k brivcu.
Po kosilu
zapeljivec, na razne božje poti.
pa sva se napotila proti Barkovljam.
Pri zadnji postaji tramvajski je priteklo
Vrstica 154 ⟶ 156:
vijolic. Bile so vse Slovenke.
Največji je bilo ime Ivanka; z njo
sem stopil v trgovsko zvezo
šopek. Žlahtne cvetlice so bile sicer
same pasje vijolice in niso dišale prav
rodoljubje je tudi nekaj vredno.
vodi tesno ob morju. Moj tovariš
je sedel na klop in se ni dal
pregovoriti, da bi
nesrečnega mehikanskega cesarja.
Truden
elegantnimi ekvipažami z zvončki
morskih valov. Naposled sva šla po
kamenitih stopnicah ob obali pokušat,
če je morska voda res tako slana,
kakor se bere; preverila sva se
Zvečer smo se sešli zopet z možakarjem
brez marele, ki nas
dolgo vodil po živahnih ulicah in
trgih. Pridružilo se nam
Slovencev; z bratsko ljubeznijo
so skrbeli, da se nihče ni izgubil v
gosti gneči.
Po večerji nama je razodel mož
brez dežnika, da se ne upa sam spati.
Dejal je, da ima
sebi
slovesno da ne bo nocoj prav nič smrčal.
s sabo.
v večjo sta šla moj tovariš i
bankovci. Komaj pa sem
že sem slišal
orglanje, kakor od parne žage in
kmalu nato glasne pritožbe nesrečnega
tovariša. Vendar
vse utihnilo.
na konopec in
kadar
grozovite ponočne orgije.
Drugi dan sem šel obiskat
nočnem dežju j e napočilo krasno nedeljsko
jutro. Plima j e dvigala morje,
|