Izlet v Trst: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
| dovoljenje= javna last
| opombe=
| obdelano= 13
}}
 
Vrstica 234:
mirneje nego vsak fijakar.
 
Prelep je bil pogled s k r o v akrova na
mesto pod griči in h r i b i hribi, na palače,
cerkve, dvorce, vrte in vinograde.
Mirno je vozil parnik svojo pot,
rezal sinjemodre valove i nin puščal za
sabo srebrnkasto sled. MMirno i r n o j eje letelo
vršelo h i t r i hhitrih galebov zdaj nizko nad
valovi zdaj visoko nad morjem.
 
K oKo smo dospeli, so se potniki na
ladji in znanci na suhem zopet pozdravljali,
kakor bi bbili i l i p r i p l j u l ipripljuli pravkar
okoli sveta. Šla sva mimo stolpa
za smodnik i nin kaznilnice, mimo pokvarjenih
torpedovk in ladjic v
mesto, si ogledala od zunaj —
gotsko stolnico, palačo benečanskega
guvernerja in starodavno mestno
hišo. P oPo ozkih ulicah, polnih ljudstva,
sva prišla pred mesto. Ob zidu je
stalo par melanholičnih oslov z lesenimi
sedli za tovore, njih gospodarji
pa so se zabavali ob Kričavemkričavem v r t i ljakuvrtiljaku.
Prehodila sva potem cesto,
narejeno sredi skozi del morja in
j a k ojako nerodno saza ljudi, ki so nekoliko
v rožicah.
 
VrnivŠiVrnivši se v Trst, sva šla še nekoliko
postopat, naposled pa občudovat
zaton solnca v morju. Na
obzorju so viseli nizki oblaki in žesvaže sva mislila, da ne bo niČnič. A hAli naposled
se jje e pokazidapokazala velika ognjenordeča
žoga izmed bagrenega para in
j e l ajela padati vidno in vedno hitreje.
Temne sence so se prikazale iz morskih
globin okoli ladij, na nebu pa
so viseli ožarjeuiožarjeni oblaki, po valovilivalovih
so igrali čudoviti refleksi i nin na barkah
so kuhahkuhali krepki Primorci polento.
 
V r n i l aVrnila sva se v mesto; pod hotelom
„Balkanom"„Balkanom“ sva zvedela veselo
novico, da so zmagali Slovenci pri
v o l i t v ahvolitvah v vseh okrajih tržaške okolice.
P oPo kratkem počitku v elegantni
restavraciji sem se poslovil in šel
Čakatčakat drugih dveh sopotnikov v k a varnokavarno.
Prvi j eje prišel kmalu, možakar
brez dežnika pa zadnjo minuto. B ilBil
j eje precej zidanežidane volje in venomer
zlorabljaj svoj telečji tenor z ljubko
pesemeopesemco: „Lepših fantov j - j - j i hjih pa
n-n-ni . . . " Ko mu j eje podelil navdušen
tržaški Slovenec poslednji
blagoslov s Črnočrno kavo po hlačah, smo
se ginjeni vzdignili, se poslovili in
dospeli ravno še prav v vlak.
 
Zloglasnega smrčulja smo osamili
v posebno stanico in legli. Zaspal
sem šele proti jjutru u t r u i nin mučile so me
neprijetne sanje. Zapisaval sem vtiske
na manšete; komaj sem izgotovil
delo, kar j eje stal pred mano moj suuinemškistari nemški profesor zemljepisja, mi iugajžugal
z dolgim koščenim kazalcem in godrnjal:
 
d m j al:
^Pozabili„Pozabili >teste omeniti, da ima
Trst s predmestji in okolico 17^178.599
prebivalcev, štirideset trgov in 337327
ulic., da ima LovdLoyd nad sedeimb ifflsedemdeset
parniuovparnikov v vrednosti 28 milijonu?milijonov
kron in da se prevaža skozi TrpTrst
blaga za MVdO1330 milijonov kron na
leto."
 
„Pod solncem ni nič popoln*-^ i"'.'popolnega“,
sem se zagovarjal. „Izpustil sem Mše
marsikaj drugega važnega:; nisem ua'na
primer niČnič zabeležil, da imajo \*po
tržaških kavarnah mačke, prave,
kosmate mačke :; da sem si uravnal QT*uro
ko j eje zagrmel top ; opoldne da je k o 1kava
na Kopru po šestnajst vinarjev, tof^jtorej
za štiri vinarje cenejša nego v ' *Tfttt5Trstu;
da sem vrgel pred Koprom «10§svoj
stari ovratnik, lepo v papir zavit fv
morje Neptunu v daritev"daritev“.
 
Profesor se j eje srdito zaletel }•:'•proti
meni. Skočil sem p o k o n c i pokonci; pred rnau"mano
se j e duhovito muzal mož brez dež'
nikase je duhovito muzal mož brez dežnika. Vlak je obstal. Od zunaj ^sem
slišal same nemške k l i c e klice; takoj sem
vedel, da sem zopet v Ljubljani.
 
R a d o M urnik
'''Rado Murnik'''